Če nimaš fotografskega spomina, ti bo to verjetno zvenelo zelo znano. Predstavljaj si: nisi za pisalno mizo in v telefonu moraš dostopati do ene od aplikacij. Poskusiš se prijaviti in dobiš strašljivo sporočilo: „vneseno uporabniško ime in geslo se ne ujemata z našo evidenco”. Tako se začne zamuden postopek zahteve za ponastavitev gesla, vključno z izmišljanjem novega gesla, ki se ne ujema s tistim, ki si ga uporabljal v preteklosti. Kljub frustraciji so gesla že desetletja temelj varnosti naših spletnih podatkov. V današnjem digitalnem okolju pa potrebujemo več kot gesla.

Tukaj je nekaj ključnih razlogov, zakaj:

Ranljivost za kibernetske napade

• Gesla so pogosto tarča lažnih (phishing) napadov, poskusov vdora z grobo silo in polnjenja prijavnih podatkov.
• Ukradena gesla pogosto prodajajo na temnem spletu in s tem ogrožajo občutljive podatke.

Človeške omejitve

• Ljudje si težko zapomnijo zapletena gesla, kar vodi do šibkih ali ponovno uporabljenih prijavnih podatkov.
  • Z razvojem umetne inteligence hekerji hitreje uganejo gesla in obidejo tradicionalno zaščito.
• Pogosta gesla, kot sta 123456 ali geslo, so kljub kampanjam ozaveščanja še vedno razširjena.
  • Upravitelji gesel, čeprav uporabni, niso neranljivi in jih je mogoče ogroziti.

Frustracija uporabnikov

• Ponastavitve gesel predstavljajo velik del zahtevkov za pomoč IT, kar uporabnikom povzroča frustracijo, podjetjem pa stroške.

Kršitve varstva podatkov

• Samo leta 2023 je po vsem svetu zaradi šibkih ali ponovno uporabljenih gesel ušlo več milijard prijavnih podatkov, s čimer je to postalo rekordno leto vdorov v podatke.
  • Podjetja vsako leto porabijo milijone za težave z gesli, vključno s ponastavitvami, podporo in varnostnimi ukrepi. Po podatkih IBM je povprečni skupni strošek vdora v podatke 4,88 milijona dolarjev.
• Poročila kažejo, da so pri več kot 65 % hekerskih napadov ogroženi prijavni podatki.

Overjanje brez gesla

Overjanje brez gesla se lahko uporabi za preverjanje identitete uporabnika, ne da bi se zanašalo na tradicionalna gesla. Namesto tega uporablja druge oblike preverjanja, na primer:

• Strojni žetoni: varnostni žeton ali pametni telefon.
• Biometrični podatki: prstni odtis, prepoznavanje obraza ali skeniranje mrežnice.
• Posebne povezave: povezave, deljene z uporabnikom, ki samodejno prijavijo.
• Kombinacija vseh oblik preverjanja.

Metode overjanja brez gesla se običajno zanašajo na infrastrukturo kriptografije z javnim ključem, kjer se ustvari par ključev. Varnost kriptografije z javnim ključem je odvisna od tega, da je zasebni ključ treba hraniti v tajnosti, javni ključ pa je mogoče odprto razširjati brez ogrožanja varnosti. Javni ključ se zato navede ob registraciji pri storitvi, ki izvaja overjanje (oddaljeni strežnik, aplikacija ali spletna stran), zasebni ključ pa se hrani na napravi uporabnika (varnostni žeton, pametni telefon) in je do njega idealno mogoče dostopati le z navedbo dodatnega faktorja overjanja (koda PIN, biometrični podatki).

Kako overjanje brez gesla blaži pogoste kibernetske grožnje?

Glavna težava ponovne uporabe gesel je polnjenje prijavnih podatkov, kar pomeni, da se geslo, pridobljeno ob kršitvi podatkov na eni spletni strani, ponovno uporabi za poskus dostopa do računov na drugih spletnih straneh. Uporabniki gesla običajno ponovno uporabljajo na več spletnih straneh, zato lahko eno uhajanje podatkov ogrozi vse njihove račune. Pri overjanju brez gesla se gesla ne uporabljajo, zato uporabniki ne morejo biti izpostavljeni polnjenju prijavnih podatkov.

Lažna sporočila (phishing) so oblika socialnega inženiringa in prevara, pri kateri napadalci ljudi zvabijo, da razkrijejo občutljive podatke. V primeru uporabe, ki ga obravnavamo, bi bil ta občutljivi podatek faktor overjanja, na primer geslo, strojni žeton ali povezava za prijavo. Kot si lahko misliš, v poteku brez gesla gesla ni, tudi uporabniki pa precej neradi delijo svoje varnostne ključe ali biometrične podatke.

Napad z grobo silo je kot digitalni oven – napadalci poskušajo dostopiti do računa ali sistema tako, da preizkusijo vse možne kombinacije gesel, dokler ne najdejo prave. Ta metoda je metoda poskusov in napak, ki se bolj zanaša na čisto računsko moč kot na kakršen koli prefinjen trik. V okolju brez gesel so takšni napadi skoraj neučinkoviti, saj je kriptografijo z javnim ključem veliko težje razbiti kot geslo, zaradi računskega napora, potrebnega za uspeh napada z grobo silo. Poleg tega obstoj več kot enega faktorja overjanja, na primer biometričnega čitalnika ali varnostnega ključa, izvedbo takšnih napadov praktično onemogoči.

Če povzamemo, je mogoče številne napade, ki se pojavljajo v okolju z gesli, zmanjšati na minimum ali celo odpraviti, če uporabljamo potek overjanja brez gesla.

Zakaj je smiselno preiti z gesla na overjanje brez gesla?

Razlogov za prehod na overjanje brez gesla je več. Še več, nekatera velika podjetja, na primer Mastercard, so že govorila o nameri, da preidejo na model brez gesel in namesto tega uporabljajo biometrične podatke. Ko organizacije začnejo analizirati, ali naj naredijo ta korak, se najpomembnejše prednosti uvrščajo v naslednje kategorije:

Večja varnost

• Metode brez gesla (biometrija, ključi passkey ali strojni žetoni) odpravijo ranljivosti, kot so lažna sporočila in napadi z grobo silo.
• Z zanašanjem na varnejše sisteme, na primer na kriptografijo z javnim ključem, ki jo je skoraj nemogoče razbiti.
• Overjanje namesto z gesli poteka z uporabo edinstvenih fizičnih ali vedenjskih značilnosti posameznika, na primer prstnega odtisa, obraza ali glasu. Z drugimi besedami, kot ključ za dostop služijo prirojene lastnosti osebe, ne zapomnjeno geslo.

Boljša uporabniška izkušnja

• Uporabnikom si ni več treba zapomniti več gesel ali jih ponastavljati in menjavati.
• Overjanje postane hitrejše in prijaznejše do uporabnika, kar povečuje zadovoljstvo in zmanjšuje odhajanje.
• Raziskave kažejo, da uporabniki zaradi udobja in varnosti dajejo prednost možnostim brez gesla, na primer biometričnemu overjanju ali overjanju z napravo.
• Uporabniki bolj verjetno zaupajo sistemu, ki zagotavlja varnost njihovih podatkov, ne da bi se pri ustvarjanju varnih gesel zanašal nanje.

Sprejetost v panogi

• Regulativni okviri, kot je NIS2, poudarjajo strožje varnostne ukrepe in pogosto namesto gesel priporočajo alternative.

Zakaj je varnost smiselno obravnavati večplastno?

Izzivov upravljanja identitet in nadzora dostopa ni mogoče rešiti z enim samim pristopom ali eno samo rešitvijo. Namesto tega je pomemben večplasten pristop, ki ga pogosto dosežemo s skupno uporabo orodij in rešitev. Pri overjanju brez gesla je to mogoče še okrepiti z uporabo večfaktorskega overjanja (MFA) in enotne prijave (SSO). Preden razloge podrobneje razložimo, pojasnimo te pojme.

Kaj je MFA?

MFA je varnostni sistem, ki za preverjanje identitete uporabnika zahteva več kot eno metodo overjanja. Namesto da bi se zanašal izključno na geslo, MFA uporablja kombinacijo dveh ali več naslednjih faktorjev:

• Faktorji posedovanja („nekaj, kar uporabnik ima”), na primer varnostni žeton, telefon ali pametna kartica.
• Faktorji znanja („nekaj, kar uporabnik ve”), na primer geslo ali koda PIN.
• Faktorji pripadnosti („nekaj, kar uporabnik je”), na primer prstni odtis, skeniranje mrežnice, prepoznavanje obraza ali glasu in drugi biometrični identifikatorji.

Kaj je SSO?

SSO je postopek overjanja uporabnika, ki omogoča, da z enim samim prijavnim identifikatorjem dostopaš do več aplikacij ali storitev. Namesto da bi se v vsako storitev prijavil posebej, SSO ponuja enotno izkušnjo prijave. Omogoča preprostejši dostop, saj lahko uporabnik po overjanju dostopa do vseh povezanih storitev brez ponovnega vnosa prijavnih podatkov.

Varnostna rešitev: brez gesla + MFA + SSO

Z odpravo tradicionalnih gesel okrepi zaščito pred kršitvami in hkrati poenostavi postopek prijave. Vključitev MFA pomeni dodatno raven varnosti in zagotavlja, da dostop dobijo le pooblaščeni uporabniki. SSO pa izboljša uporabniško izkušnjo, saj z eno samo prijavo omogoča preprostejši dostop do več aplikacij. Te tehnologije skupaj ponujajo robustno in uporabniku prijazno rešitev za sodobno varnostno okolje.