Napisali smo že več člankov o tem, kakšna je res dobra domena, kako izbrati in kakšno končnico naj ima, o vrstah domen pa doslej še ni bilo govora.

Domene so namreč različnih vrst in lahko spadajo v različne ravni. Njihovo poznavanje ni vedno pomembno, ko zaganjaš preprosto spletno stran ali izbiraš običajno domeno, a ne škodi, če veš tudi to.

Zato smo v nadaljevanju zbrali vse, kar je treba vedeti o različnih vrstah in ravneh domen.

TLD (domena najvišje ravni)

TLD moramo med vrstami domen vsekakor omeniti na prvem mestu, saj sem spadajo domene najvišje ravni. Kaj to pomeni?

Vedeti je treba, da je URL vsake spletne strani sestavljen iz več delov. Vzemimo primer: mintaoldal.com. V tem primeru je domena najvišje ravni .com, sem pa seveda spadajo tudi druge končnice.

S hitrim naraščanjem števila spletnih strani je seveda vse manj prostih možnosti pri posameznih TLD-jih, zato je danes povpraševanje po edinstvenih domenah in končnicah še posebej veliko.

TLD si lahko predstavljaš kot nekakšno krovno skupino, ki ima še nadaljnje vrste.

ccTLD (domena najvišje ravni z državno kodo)

Domene z državno kodo ali ccTLD-ji prav tako spadajo med domene najvišje ravni, vendar jih je mogoče registrirati le v posameznih državah in pod jasno določenimi pogoji.

Vsaka država ima uradno domeno z državno kodo: za Slovenijo je to .si, za Madžarsko .hu, med drugim pa lahko omenimo tudi .at za Avstrijo, .de za Nemčijo ali .fr za Francijo.

Te domene so običajno na voljo le prebivalcem posamezne države, seveda pa so možne izjeme; pri podjetjih je na primer pogosto, da so v vsaki državi na trgu prisotna z drugim ccTLD-jem.

Pomembno je poudariti, da obstajajo ccTLD-ji, ki jih je mogoče uporabljati kot gTLD, ki jih predstavimo v nadaljevanju. Mednje spada na primer končnica .io, ki jo Britanci uporabljajo za ozemlja v Indijskem oceanu, uporablja pa jo lahko vsak in je še posebej priljubljena med tehnološkimi podjetji.

gTLD (generična domena najvišje ravni)

Čeprav ta izraz ni zelo pogost, je za generične domene najvišje ravni zagotovo že slišal vsak. Med gTLD-je spadajo na primer .com, .net ali .org, trenutno pa je na tej ravni uporabnikom na voljo več sto različnih končnic.

Med njimi so seveda omenjene tri najbolj priljubljene, a ker so na trgu v uporabi že vrsto let, so dobra imena za vse več spletnih strani že zasedena, zato je zelo težko priti na dan z edinstveno rešitvijo.

Zato seznam nenehno širijo, tako da danes generične domene najvišje ravni med drugim dopolnjujeta tudi .blog in .online, registranti pa lahko izbirajo med vse več, pogosto tematsko usmerjenimi možnostmi.

Zanimivo je, da med gTLD-je štejemo tudi geoTLD-je, ki so vezani na natančnejšo lokacijo. Takšen primer so imena velikih mest kot končnice, na primer .london ali .berlin.

sTLD (sponzorirana domena najvišje ravni)

Med sponzorirane domene najvišje ravni spadajo končnice, ki jih podpira oziroma financira neko podjetje, vladni organ ali celo posameznik.

Sem spadajo končnice, kot sta .edu in .gov, ki sta v ZDA namenjeni predvsem izobraževalnim ustanovam in uradnim organom, ter ameriška .mil, ki se uporablja predvsem za spletne strani vojaškega značaja.

Kdor želi registrirati sTLD, mora izpolniti veliko pravil, s čimer organi skušajo preprečiti, da bi tako domeno lahko upravljal praktično kdor koli.

SLD (domena druge ravni)

Domene druge ravni so praviloma kar imena domen, ki v naslovu URL spletne strani vedno stojijo pred TLD-jem. Če ostanemo pri primeru mintaoldal.com: .com je TLD, »mintaoldal« pa SLD.

Njegovi izbiri moraš ob nakupu domene nameniti največ pozornosti, saj je pomemben za iskalnike, nujen pa je tudi zato, da si ljudje lažje zapomnijo tvoje podjetje in naslov tvoje spletne strani.

Dobro premisli, kateri SLD in TLD boš združil, saj lahko bistveno določata tvojo dolgoročno strategijo.

Premium domena

O premium domeni govorimo, kadar je izraz zelo pogost ali zelo specifičen ali pa je povezan z določeno blagovno znamko, zato je ni mogoče kupiti ali pa jo je mogoče kupiti le precej dražje od povprečne domene.

Po naših izkušnjah je bil zelo velik del premium domen že pokupljen: mnogi so vanje vlagali iz poslovnih razlogov, da bi jih še dražje kot običajno prodali tistim, ki bi nanje radi postavili spletno stran.

Javna domena druge ravni

Javne domene druge ravni so nastale iz potrebe, ker je veliko osnovnih domen že zasedenih. V takih primerih dobijo dodatno končnico, tako da jih lahko z majhnim dodatkom uporablja kdor koli.

Če na primer obstaja domena mintaoldal.hu, ki bi jo zelo potreboval, na njej pa že deluje spletna trgovina, lahko namesto nje izbereš domeno mintaoldal.bolt.hu (»bolt« v madžarščini pomeni trgovina), kar je lahko za vse dober kompromis.

V tem primeru je javna domena druge ravni .bolt, izbiraš pa lahko med številnimi drugimi možnostmi, ki predvsem pri priljubljenih domenah ponujajo veliko priložnosti.

• domenske končnice
• izbira domene
• za začetnike