Zapis DNS (Domain Name System record) je podatkovni vnos v internetni bazi DNS (Domain Name System), ki med seboj povezuje domenska imena in njihove naslove IP ali druge podatke. Sistem DNS se uporablja zato, da si ljudje lažje zapomnijo domenska imena, računalniki pa za internetno komunikacijo uporabljajo naslove IP. Posamezni zapisi DNS vsebujejo podatke, povezane z določeno domeno, na primer naslove IP, imena strežnikov, poštne strežnike, podatkovne baze itd. Za shranjevanje in upravljanje zapisov DNS so na voljo različna orodja in programi, kot so strežniki DNS, odjemalci DNS in spletni vmesniki, prek katerih lahko bazo vzdržujemo. Sistem DNS omogoča učinkovito in varno internetno komunikacijo in je bistven za delovanje interneta.

Spodaj so naštete najpogostejše vrste zapisov DNS:

• Zapis A (Address Record): Zapis A domenskemu imenu pripiše naslov IP.
• Zapis MX (Mail Exchange Record): Zapis MX vsebuje seznam poštnih strežnikov, dodeljenih domenskemu imenu, in z njim je mogoče določiti, na kateri poštni strežnik je treba posredovati e-poštna sporočila za določeno domensko ime.
• Zapis CNAME (Canonical Name Record): Zapis CNAME vzdevek domenskega imena poveže z dejanskim domenskim imenom, torej določa, katero domensko ime ponuja isto storitev.
• Zapis TXT (Text Record): Zapis TXT lahko hrani različne podatke, na primer ime lastnika domenskega imena, storitve, povezane z domenskim imenom, ter varnostne podatke, na primer vnose SPF.
• Zapis AAAA (IPv6 Address Record): Zapis AAAA domenskemu imenu pripiše naslov IPv6.
• Zapis SRV (Service Record): Zapis SRV vsebuje podatke, povezane s storitvami, na primer kateri strežnik zagotavlja storitev in na katerih vratih je dosegljiva.

Poleg tega obstajajo še druge vrste zapisov DNS, na primer zapis NS (Name Server Record), zapis PTR (Pointer Record) in zapis SOA (Start of Authority Record), vendar so manj razširjene.

Zapis A

Zapis A (Address Record) je vrsta zapisa DNS, ki domenskemu imenu pripiše naslov IPv4. Zapisi A so med najpogosteje uporabljenimi vrstami zapisov DNS in so ključni za internetno komunikacijo, saj si z njimi ljudje lahko preprosto zapomnijo domenska imena, računalniki pa za usmerjanje prometa uporabljajo naslove IP. Zapise A je mogoče nastaviti pri registrarju domene ali pri ponudniku DNS, posodobitev zapisov pa običajno traja nekaj ur ali celo dan.

Na podlagi primera: ko uporabnik v spletni brskalnik vnese domensko ime “www.pelda.hu”, brskalnik s pomočjo sistema DNS poišče zapis A domene “www.pelda.hu” in pridobi naslov IP, na primer “192.0.2.1”. Nato se brskalnik poveže s spletnim strežnikom s tem naslovom IP in uporabniku prikaže spletno stran. Pomembno je tudi vedeti, da posodobitev zapisov DNS lahko traja, spremembe pa zaradi zgradbe sistema DNS ne začnejo veljati takoj povsod po svetu, temveč lahko traja ure ali celo dneve.

Zapis AAAA

Zapis AAAA (Address Record for IPv6) je vrsta zapisa DNS, ki domenskemu imenu pripiše naslov IPv6. IPv6 (Internet Protocol version 6) je novejša različica internetnega protokola, katere cilj je rešiti pomanjkanje naslovov IP zaradi izčrpanja IPv4. Naslovi IPv6 so daljši in sestavljeni iz več delov kot naslovi IPv4, zapisi AAAA pa služijo za določanje ustreznih naslovov IPv6 domenskim imenom.

Zapise AAAA je mogoče nastaviti pri registrarju domene ali pri ponudniku DNS in imajo, podobno kot zapisi A, običajno vrednosti prioritete, ki kažejo, kateri naslov IPv6 ima prednost, če je za domeno nastavljenih več zapisov AAAA. Zapisi AAAA so pomembni za spletne strani, združljive z IPv6, saj se sodobni spletni brskalniki lahko povežejo s spletnimi stranmi z naslovi IPv6, zapisi AAAA pa domenskim imenom zagotovijo ustrezne naslove IP.

Zapis AAAA je uporaben, če imajo spletne strani naslove IPv6 in so dosegljive iz omrežja IPv6. Izčrpanje naslovov IPv6 še ni tako kritično kot izčrpanje naslovov IPv4, vendar bodo v prihodnosti na internetu vedno pomembnejši, zapisi AAAA pa omogočajo učinkovito upravljanje naslovov IPv6 prek sistema DNS.

Zapis MX

Zapis MX (Mail Exchange Record) je vrsta zapisa DNS, ki navaja poštne strežnike domenskega imena. Z zapisi MX je mogoče določiti, na kateri poštni strežnik je treba posredovati e-poštna sporočila določene domene. Nastavitev zapisov MX je pomembna za organizacije ali spletne strani, ki uporabljajo e-poštno komunikacijo, saj z njimi sporočila pridejo na prave poštne strežnike, kjer so poštni predali prejemnika.

Vrednosti zapisov MX so običajno številke prioritete, ki kažejo, kateremu poštnemu strežniku je treba dati prednost, če je za domeno nastavljenih več zapisov MX. Številke prioritete zapisa MX lahko segajo od 1 do 10, pri čemer številka 1 pomeni najvišjo prioriteto. Če primarni poštni strežnik ni dosegljiv, se e-poštna sporočila posredujejo naslednjemu zapisu MX in tako naprej, dokler ne prispejo do dosegljivega poštnega strežnika.

Zapise MX je mogoče nastaviti pri registrarju domene ali pri ponudniku DNS, posodobitev nastavitev pa običajno traja nekaj ur ali celo dan, saj se morajo novi vnosi razširiti tudi v sistemu DNS. Nastavitev zapisov MX je pomemben korak pri konfiguraciji e-poštnih storitev in prispeva k učinkovitejši in zanesljivejši e-poštni komunikaciji.

Zapis CNAME

Zapis CNAME (Canonical Name Record) je vrsta zapisa DNS, ki domenskemu imenu pripiše drugo, dejansko domensko ime. Zapisi CNAME se običajno uporabljajo, kadar mora eno domensko ime ponujati isto storitev kot drugo domensko ime ali kadar se sklicuje na podatke drugega domenskega imena.

Zapisi CNAME so na primer uporabni, če so različne različice spletne strani na istem strežniku in so dosegljive z različnimi domenskimi imeni. V tem primeru so domenska imena spletnih strani z zapisi CNAME povezana s skupnim naslovom IP, spletni brskalniki pa uporabnikom prikažejo ustrezne spletne strani.

Prednost uporabe zapisov CNAME je, da je treba ob spremembi lokacije storitve posodobiti le naslov IP te storitve, domensko ime pa ostane isto. Zapisi CNAME pa so običajno lahko počasnejši od zapisov A ali MX, saj mora strežnik DNS zapis CNAME razrešiti v naslov IP dejanskega domenskega imena. To pomeni, da lahko uporaba zapisov CNAME nekoliko upočasni povezavo.

Zapise CNAME je mogoče nastaviti pri registrarju domene ali pri ponudniku DNS, z njimi pa se posamezna domenska imena preprosto sklicujejo na druga domenska imena.

Zapis TXT

Zapis TXT (Text Record) je vrsta zapisa DNS, ki hrani besedilne podatke o določenem domenskem imenu. Zapisi TXT lahko hranijo različne podatke, na primer ime lastnika domenskega imena, storitve, povezane z domenskim imenom, ter varnostne podatke, na primer vnose SPF (Sender Policy Framework).

SPF je standardiziran protokol, ki pomaga pri zaščiti pred neželeno e-pošto. Vnosi SPF v zapisih TXT hranijo seznam pošiljateljev e-pošte določene domene in s tem pomagajo pri preverjanju e-poštnega prometa, tako da se sprejemajo le sporočila s strežnikov, navedenih v vnosu SPF. Zapise TXT lahko uporabljajo tudi za identifikacijo lastnikov domen in za nastavitev spletnih varnostnih storitev, na primer za protokola DNSSEC ali DKIM.

Zapisi TXT se običajno nastavijo pri registrarju domene ali pri ponudniku DNS, posodobitev zapisov pa običajno traja nekaj ur ali celo dan. Uporaba zapisov TXT prispeva k varni in učinkoviti komunikaciji na internetu in je ena ključnih vrst zapisov DNS.

Zapis NS

Zapis NS (Name Server Record) je vrsta zapisa DNS, ki hrani strežnike DNS določenega domenskega imena. Zapisi NS so bistveni za internetno komunikacijo, saj z njimi sistem DNS določi, kateri strežniki upravljajo DNS določenega domenskega imena.

V zapisih NS so običajno imena in naslovi IP dveh ali več strežnikov DNS domenskega imena, ki so odgovorni za streženje domenskega imena. Zapise NS je mogoče nastaviti pri registrarju domene ali pri ponudniku DNS. Nastavitev zapisov NS je pomemben korak pri konfiguraciji storitev DNS, saj brez izbire ustreznih strežnikov DNS domensko ime na internetu ne bo dosegljivo.

Ko uporabnik poskuša dostopiti do določenega domenskega imena, se njegov brskalnik ali aplikacija najprej obrne na strežnike DNS, da pridobi ustrezne naslove IP. Zapisi NS določajo strežnike DNS, pri katerih je treba izvesti zahteve DNS, in pomagajo pri učinkovitem delovanju sistema DNS.

Pomembno je vedeti, da je zapise NS običajno mogoče spremeniti le pri registrarju domene ali pri ponudniku DNS, saj strežniki DNS strežejo številnim odjemalcem, nastavitve pa lahko močno vplivajo na domeno in njene uporabnike.

Zapis SOA

Zapis SOA (Start of Authority Record) je vrsta zapisa DNS, ki določa začetno točko cone DNS določene domene. Zapisi SOA običajno vsebujejo ime in naslov IP najvišjega strežnika DNS domenskega imena ter ime lastnika cone DNS in podatke o posodabljanju cone.

Zapisi SOA so pomembni za sistem DNS, saj določajo, kateri strežniki so odgovorni za streženje zahtev DNS določene cone domene. S podatki v zapisih SOA strežniki DNS med seboj usklajujejo podatke o coni in zagotavljajo pravilno streženje zahtev DNS.

Zapisi SOA vsebujejo tudi števec, ki kaže število sprememb cone DNS. Ta števec se poveča vsakič, ko se podatki o coni posodobijo, in tako vsem strežnikom DNS pomaga prepoznati trenutno različico podatkov o coni. Zapisi SOA lahko vsebujejo tudi vrednost TTL (Time-to-Live), ki določa, kako dolgo lahko podatki o coni veljajo na različnih strežnikih DNS.

Zapise SOA je običajno mogoče nastaviti pri registrarju domene ali pri ponudniku DNS in so pomembni za pravilno konfiguracijo cone DNS. Nastavitve zapisov SOA strežnikom DNS dajejo osnovne podatke o upravljanju cone domene in pomagajo zagotoviti učinkovito in zanesljivo streženje DNS.