Slovenščina
Magyar
English
Deutsch
Za mnoge ljudi sta pošiljanje in prejemanje e-pošte ena najpomembnejših internetnih storitev, tako v zasebnem kot v poslovnem življenju. Malokdo pa ve, kaj se v resnici zgodi na tehnični strani, ko napišemo e-poštno sporočilo in kliknemo gumb »Pošlji«.
Protokol, ki stoji za pošiljanjem e-pošte, poznamo pod imenom SMTP (Simple Mail Transfer Protocol). Sporočila prenesemo prek protokola IMAP ali POP3. Uporabljajo se tudi drugi programi, na primer poštni uporabniški agenti (mail user agent) in agenti za prenos pošte (mail transfer agent). Ta vodnik pojasni, kateri programski agenti so na voljo, skozi katere faze gre e-poštno sporočilo med pošiljanjem in kakšne težave se lahko pri tem pojavijo.
Kako deluje e-pošta?
Ko se pošiljanje e-pošte začne, se na tvojem računalniku odpre spletna poštna storitev v spletnem brskalniku ali lokalno nameščen poštni program (imenovan tudi e-poštni odjemalec). Tehnično ime poštnega programa je mail user agent (tudi message user agent ali MUA).
Ko sporočilo napišeš v MUA in klikneš gumb »Pošlji«, se začne postopek pošiljanja. Preden e-poštno sporočilo pride do prejemnika, mora najprej skozi več postaj, kjer ga oblikujejo, preverijo in posredujejo naprej.
1. Pretvorba e-poštnega sporočila v MUA
Ko sporočilo pošlješ, ga mora tvoj poštni program najprej pretvoriti. MUA sporočilo razdeli na dva dela: glavo in telo. Glava vsebuje podatke o pošiljatelju ter datum in čas pošiljanja. Dodaš lahko tudi druge podatke, na primer zadevo sporočila ali ime prejemnika. Vsebino sporočila imenujemo telo, ki poleg besedila vsebuje tudi priponke (dokumente in slike).
2. Preverjanje e-poštnega sporočila v MTA
Poštni uporabniški agent se poveže s poštnim strežnikom ponudnika e-pošte. Na poštnem strežniku teče program, ki je vedno na spletu za prejemanje in pošiljanje e-pošte: agent za prenos pošte (MTA). MTA je programska osnova poštnega strežnika.
Da bi razbremenili MTA, je mogoče namestiti agenta za oddajo sporočil (Message Submission Agent, MSA). Ta je neposredno povezan s poštnim programom in preveri, ali je naslov videti pravilen in ali pripada obstoječi domeni. Napačne e-poštne naslove agent zavrne, veljavne pa posreduje MTA. MSA je pogosto že vgrajen v program MTA.
Preden MTA ponudnika e-pošte sporočilo pošlje, najprej preveri, ali ne presega dovoljene velikosti (ta je glede na ponudnika običajno 4–20 MB). Če je sporočilo ali priponka prevelika, o tem prejmeš obvestilo in pošiljanje se ustavi. Večina ponudnikov e-pošte pred pošiljanjem preveri sporočila glede neželene pošte ali zlonamerne programske opreme (npr. virusov ali trojanskih konjev). Če ne zazna neželene pošte in je sporočilo ustrezne velikosti, MTA poslano sporočilo shrani.
3. Pošiljanje do prejemnikovega MTA
V naslednjem koraku agent za prenos pošte poišče prejemnikov poštni strežnik v sistemu domenskih imen (spletnem imeniku naslovov), razen če je ta korak že opravil MSA. Ko najde ustrezni strežnik, preveri, ali lokalni del naslova (vse pred znakom »@«) obstaja. Če e-poštnega naslova ni mogoče najti (ker je v njem tipkarska napaka ali ne obstaja), MTA sporočilo vrne pošiljatelju skupaj z razlago težave. Če je vse v redu, MTA sporočilo posreduje na prejemnikov poštni strežnik.
Pri tem se sporočilo (kot vsak drug podatkovni promet) razdeli na več delov. Pošiljanje posameznih paketov (največja velikost je 64 KB) ima svoje prednosti: po eni strani je manjše dele lažje prenašati. Po drugi strani lahko posamezni deli sporočila do ciljnega poštnega strežnika potujejo po različnih poteh. Paket vedno izbere pot, na kateri je razmeroma malo prometa.
Podatkovni promet med poštnimi strežniki poteka prek internetnih vozlišč. Prek teh vozlišč se izmenjujejo neizmerne količine podatkov, zato so temeljni del internetne infrastrukture. Tu si ponudniki e-pošte med seboj izmenjujejo sporočila. Posamezni paketi sporočila prek teh razdelilnih vozlišč pridejo do prejemnikovega poštnega strežnika, kjer se znova sestavijo.
4. Drugo preverjanje na ciljnem MTA in dostava sporočila
Sporočilo je prispelo na prejemnikov poštni strežnik. Preden pride do dejanskega prejemnika, MTA preveri prejemnika dohodnega sporočila. Znova preveri velikost priponke, ali ustreza zmogljivosti prejemnikovega ponudnika e-pošte. Če je prevelika, sporočilo vrne pošiljatelju. Ponovno sledi tudi pregled glede neželene vsebine in zlonamerne programske opreme. Če najde kaj sumljivega (npr. določene izraze, kot je »Viagra«, v besedilu, znane viruse ali drugo škodljivo programsko opremo v priponki ali če je pošiljatelj znan po pošiljanju neželene pošte), sporočilo označi ali prenos ustavi.
Če sporočilo uspešno prestane ta preverjanja, ga prejemnikov poštni strežnik shrani in prejemnik ga lahko prevzame. Agent za dostavo pošte (MDA) sporočilo dostavi v prejemnikov e-poštni nabiralnik. Ko se prejemnik prijavi v svoj nabiralnik, se njegov MUA poveže z MTA poštnega strežnika. Vsebina se še enkrat preveri glede neželene pošte in zlonamerne programske opreme, tokrat s prejemnikovim poštnim programom.
Sporočilo je nato v nabiralniku, kjer ga je mogoče odpreti in prebrati. Številne faze in varnostni ukrepi poskrbijo, da v nabiralnik pride čim manj neželenih ali škodljivih sporočil. Vsi ti postopki, skozi katere mora e-poštno sporočilo, preden pride do prejemnika, trajajo le nekaj sekund.