Ker kibernetski kriminal ne le narašča, temveč postaja tudi vse bolj izpopolnjen, je zaščita informacijskih sistemov prednostna naloga vsake organizacije. Za tiste, ki morajo uporabljati namenske strežnike (ali VPS), so možne posledice kibernetskega napada še hujše. Tukaj delimo nekaj preprostih zamisli za večjo varnost.

Posodabljaj programsko opremo

Kibernetski kriminalci nenehno iščejo ranljivosti v programski opremi in dejavno napadajo strežnike z ranljivimi aplikacijami. Zato razvijalci aplikacij redno izdajajo posodobitve in varnostne popravke, s katerimi zakrpajo te varnostne luknje in ohranjajo uporabnike varne.

Ko izide posodobitev ali popravek, ga morajo upravljavci čim prej namestiti, da ohranijo varnost. Dlje ko odlašajo, večja je verjetnost hekerskega napada ali okužbe z zlonamerno programsko opremo. Upravljana rešitev z namenskim strežnikom zagotavlja pravočasno posodabljanje operacijskega sistema, za vse druge aplikacije pa je priporočljivo uvesti samodejne posodobitve.

Samo zato, ker stare programske opreme ne uporabljaš, še ne pomeni, da je ne bo uporabil heker. Če je nameščena na tvojem strežniku in ni posodobljena na najnovejšo različico, pomeni grožnjo, ki jo lahko hekerji izkoristijo. To velja za vse, od vtičnika ali teme spletne strani do programske opreme, ki je ne potrebuješ več. Če je ne uporabljaš, jo izbriši in tveganje takoj izgine.

Iskanje zlonamerne programske opreme in virusov

Po podatkih Dataprot obstaja več kot milijarda zlonamernih programov, vsak dan pa odkrijejo pol milijona novih. Pojavljajo se kot virusi, trojanci, izsiljevalski programi, črvi in drugo, vsak od njih pa lahko strežniku in vsebini na njem povzroči drugačno škodo.

Za zaščito strežnika mora upravljavec redno izvajati preglede zlonamerne programske opreme, ki zaznajo grožnje in jih postavijo v karanteno, preden povzročijo škodo. Pregled zlonamerne programske opreme je na voljo pri tvojem ponudniku.

Zaščita pred napadi DDoS

Porazdeljeni napad za zavrnitev storitve strežnik zasuje s toliko zahtevami, da jih ne more obdelati. Posledično se strežnik sesuje in vse storitve postanejo nedosegljive.

Kibernetski kriminalci to dosežejo tako, da prevzamejo nadzor nad tisoči računalnikov (omrežja botnet) in jih hkrati usmerijo na tvoj strežnik. Da to preprečiš, izberi ponudnika gostovanja, ki tvoj strežnik varuje z zaščito pred napadi DDoS. Ta zazna sumljive množične zahteve in jim prepreči, da bi dosegle tvoj strežnik ali VPS.

Uporaba VPN za dostop

Če do namenskega strežnika dostopaš prek interneta, uporabljaj povezavo VPN. VPN-ji (navidezna zasebna omrežja) šifrirajo poslane podatke in tako zagotovijo, da prijavnih podatkov ni mogoče ukrasti med prenosom in jih nato uporabiti za vdor v sistem. To je še posebej pomembno, če se v internet povezuješ prek javnega/odprtega omrežja Wi-Fi.

Sprememba privzetih vrat SSH

Tako kot hekerji poznajo privzeta uporabniška imena, poznajo tudi privzeta vrata 22 za SSH. Kibernetski kriminalci z boti iščejo strežnike, ki uporabljajo ta vrata, in ko jih najdejo, jih izkoristijo za napade s surovo silo. Za varnost strežnika takoj spremeni privzeta vrata, idealno na številko nad 1024, ki je večina skenerjev ne zazna.

Nastavitev posameznih pravic

Dostop do strežnika naj se dodeljuje le po potrebi, tako da imajo korenski (root) dostop samo tisti, ki ga potrebujejo, torej skrbnik strežnika. Vsi drugi naj imajo svoj račun s pravicami dostopa, vezanimi na nalogo, ki jo opravljajo.

Če zaposlenemu ukradejo prijavne podatke, so hekerji tako omejeni na področja, do katerih ima dostop ta zaposleni, in ne na celoten strežnik. Tako je mogoče morebitno škodo omejiti.

Uporaba močnih gesel

Sodobna orodja za napade s surovo silo šibka gesla razbijejo v nekaj sekundah, tako da kibernetski kriminalci zlahka dostopajo do strežnika. Z obvezno uporabo močnih gesel preprečiš, da bi zaposleni uporabljali šibka in lahko uganljiva gesla.

Gesla, ki vsebujejo naključne številke, črke, velike črke in simbole, je veliko težje razkriti. Uporabiš lahko upravitelje gesel, da zaposlenim kombinacij ni treba pomniti in da ne naredijo napake, da bi jih zapisali. Za dvojno varnost poskrbi tudi za uvedbo dvofaktorske avtentikacije, ki zahteva dodatno kodo, poslano na uporabnikov mobilni telefon.

Redno varnostno kopiranje

Če kibernetski kriminalec zahteva odkupnino ali uniči tvoje podatke (izsiljevalska programska oprema), so posledice lahko katastrofalne. Varnostno kopiranje ti lahko pri tem pomaga, saj omogoča hitro obnovo strežnika, ne da bi moral začeti iz nič ali plačati odkupnino.

Najnovejše rešitve za varnostno kopiranje omogočajo nastavitev samodejnih, načrtovanih varnostnih kopij s pogostostjo, ki jo potrebuješ. Varnostne kopije se hranijo na oddaljeni lokaciji, so zaradi varnosti šifrirane, njihova celovitost pa se preverja, da se lahko prepričaš, da niso poškodovane in bodo delovale, ko jih boš potreboval.

• upravljanje strežnikov
• namenski strežniki
• vps
• kibernetska varnost
• vodniki