Slovenščina
Magyar
English
Deutsch
Kot mali podjetnik veš, da je uspeh tvojega podjetja lahko odvisen od varnosti podatkov. Si pa vedel, da je e-pošta ena najpogostejših vstopnih točk za kibernetske kriminalce? Po podatkih podjetja Tessian 96 % napadov z lažnim predstavljanjem poteka prek e-pošte. Zato se morajo mala podjetja zavedati morebitnih varnostnih tveganj e-pošte in se pred njimi zaščititi.
V tem članku obravnavamo sedem pogostih varnostnih tveganj e-pošte, s katerimi se danes srečujejo lastniki malih podjetij, in kako se lahko pred njimi zaščitijo. Zdaj je čas, da se oborožiš z znanjem, ki ga potrebuješ za varnost svojega podjetja.
Spear phishing
Spear phishing (ciljno lažno predstavljanje) je varnostno tveganje e-pošte, ki se ga morajo lastniki malih podjetij zavedati. Gre za kibernetski napad, usmerjen na določeno osebo, organizacijo ali skupino. Za razliko od običajnih poskusov lažnega predstavljanja napadalci pri spear phishingu uporabljajo osebne podatke in predhodno raziskavo, da so njihova e-poštna sporočila videti pristna in bolj verodostojna, s čimer želijo priti do občutljivih podatkov, kot so uporabniška imena, gesla, finančni in drugi podatki.
Lastniki malih podjetij se pred napadi spear phishing najbolje zaščitijo tako, da sodelavce poučijo o nevarnostih klikanja sumljivih povezav in prenašanja neznanih datotek. Zaposlene je treba tudi naučiti prepoznati znake goljufivih e-poštnih sporočil.
Nekaj pogostih znakov: napačno zapisane besede ali besedne zveze, splošni pozdravi (npr. »Spoštovana stranka«), zahteve po osebnih podatkih, na primer davčni številki ali podatkih bančnega računa, zahteve za plačilo zunaj običajnih poti (npr. prek storitev za prenos denarja, ki jih ni mogoče izslediti), ponudbe, ki so predobre, da bi bile resnične (npr. »Osvoji brezplačne počitnice«), ter povezave na spletne strani z nenavadnimi naslovi URL ali s slabim pravopisom in slovnico.
Mala podjetja naj vlagajo tudi v programsko opremo za varnost e-pošte, ki zlonamerna sporočila izloči, preden pridejo v nabiralnike zaposlenih. Takšna programska oprema prepozna grožnje, kot so prevare z lažnim predstavljanjem, tako da sporočila pregleda glede neželene vsebine, zlonamernih priponk in sumljivih naslovov URL.
Nazadnje morajo podjetja oblikovati jasne smernice za notranjo in zunanjo komunikacijo po e-pošti. To vključuje zahtevo po močnih in pogosto spremenjenih geslih ter jasno opredelitev sprejemljive uporabe službene e-pošte, na primer glede neprimernega jezika ali zasebnih pogovorov med sodelavci, ki bi ob razkritju lahko privedli do kršitev varstva podatkov.
Ponarejanje e-pošte (email spoofing)
O ponarejanju e-pošte govorimo, ko heker pošilja sporočila, ki so videti, kot da prihajajo iz uradnega vira, na primer od tvoje banke ali druge organizacije. To je varnostno tveganje e-pošte, ker ga hekerji izrabljajo, da bi te prepričali, da odpreš sporočilo in klikneš zlonamerne povezave ali priponke. Uporabijo ga lahko tudi za krajo zaupnih podatkov, kot so gesla, številke kreditnih kartic in uporabniška imena.
Lastniki malih podjetij so pri ponarejanju e-pošte še posebej ogroženi. Hekerji ciljajo na mala podjetja, ker vedo, da imajo ta pogosto manj zaščitene sisteme in so zato lažja tarča kot večje organizacije z naprednejšimi protokoli kibernetske varnosti.
Najboljša zaščita pred ponarejanjem e-pošte je uporaba varnostnih protokolov in orodij za e-pošto. Z nastavitvijo varnega poštnega strežnika lahko podjetja preprečijo, da bi hekerji prestregli njihova sporočila. Pomaga lahko tudi storitev za šifriranje e-pošte, ki zagotovi, da sporočil med prenosom ni mogoče prebrati ali spremeniti.
Podjetja morajo dohodna sporočila tudi preveriti, preden kliknejo povezave ali odprejo priponke, ter vso programsko opremo in operacijske sisteme redno posodabljati z najnovejšimi varnostnimi popravki. Lastniki malih podjetij naj za e-poštne račune razmislijo tudi o uvedbi dvostopenjskega preverjanja pristnosti, ki hekerjem oteži dostop.
Okužbe z zlonamerno programsko opremo
Zlonamerna programska oprema (malware) so računalniški programi ali deli kode, ki lahko škodijo napravam in njihovim podatkom. Za lastnike malih podjetij predstavlja varnostno tveganje e-pošte, ker lahko kriminalci z zlonamernimi sporočili pridejo do občutljivih podatkov, na primer številk kreditnih kartic strank ali evidenc zaposlenih.
Eden od načinov zaščite pred zlonamerno programsko opremo je pregledovanje e-pošte, pri katerem se dohodna in odhodna sporočila preverjajo glede zlonamernih povezav ali priponk. Če zaznamo zlonamerno datoteko, ji lahko preprečimo vstop v sistem in tako tveganje okužbe zmanjšamo na najmanjšo mogočo mero.
Lastniki malih podjetij naj razmislijo tudi o protivirusni programski opremi na vseh svojih napravah – ta pomaga odkriti zlonamerne aplikacije, ki so jih morda prenesli, ne da bi vedeli. Bistveno je tudi, da vso programsko opremo redno posodabljajo z najnovejšimi varnostnimi popravki, saj nekateri virusi izkoriščajo ranljivosti zastarelih različic programov.
Napadi z izsiljevalsko programsko opremo
Izsiljevalska programska oprema (ransomware) je zlonamerna programska oprema, ki z zaklepanjem dostopa do računalniških podatkov poskuša izsiliti denar, dokler odkupnina ni plačana. To je varnostno tveganje e-pošte, ki se ga morajo lastniki malih podjetij zavedati, saj je vse pogostejše (in ima lahko hude posledice, celo stečaj). Izsiljevalska programska oprema je še nevarnejša, ker ima lahko različne oblike in izvira iz različnih virov, zato se je pred njo težje zaščititi.
Izsiljevalska programska oprema se običajno širi prek sporočil z lažnim predstavljanjem ali zlonamernih povezav, ki so videti pristne. Ko nanje klikneš, zlonamerna programska oprema šifrira vse datoteke na trdem disku, tako da do svojih podatkov ne moreš dostopati, razen če plačaš odkupnino. Po namestitvi se lahko izsiljevalska programska oprema razširi tudi na druge naprave v omrežju.
»Za preprečevanje napadov z izsiljevalsko programsko opremo naj lastniki malih podjetij razmislijo o uvedbi celovitega načrta varnostnega kopiranja in obnove,« pravi Tom Golubovich, vodja marketinga in odnosov z mediji pri podjetju Ninja Transfers. »Redno varnostno kopiranje datotek zagotavlja, da imaš ob napadu izsiljevalske programske opreme dostop do vseh svojih podatkov in jih lahko hitro obnoviš.«
Sebe in svoje podjetje pred izsiljevalsko programsko opremo najbolje zaščitiš tako, da za varnost skrbiš proaktivno. To pomeni, da redno preverjaš morebitne grožnje in programsko opremo posodabljaš z najnovejšimi popravki in varnostnimi posodobitvami.
Poleg tega je ključno, da vsi v tvoji organizaciji vedo, kako delujejo sporočila z lažnim predstavljanjem in kako jih prepoznati, preden kliknejo sumljivo povezavo ali odprejo priponko v e-poštnem sporočilu. Ustrezno usposabljanje zaposlenih veliko prispeva k manjšemu tveganju napadov z izsiljevalsko programsko opremo v organizaciji.
Nezavarovana omrežja Wi-Fi
Nezavarovana omrežja Wi-Fi za dostop do interneta ne zahtevajo gesla. Pogosta so v kavarnah, hotelih, na letališčih in drugih javnih mestih. Čeprav se morda zdijo priročna in brezplačna, še posebej če podjetje šele zaganjaš, nezavarovane povezave Wi-Fi na žalost pomenijo resno varnostno tveganje za male podjetnike, ki pošiljajo ali prejemajo e-pošto.
Ko uporabljaš nezavarovano povezavo, vse podatke, ki potujejo po njej, oddajaš v prostor, kar pomeni, da jih lahko kdor koli z zlonamernimi nameni zlahka prestreže in ukrade zaupne podatke, kot so gesla in številke računov.
Še huje: ker takšen napad poteka prek brezžične povezave, lahko heker pride do občutljivih podatkov, tudi če fizično ni v tvoji bližini – biti mora le v dosegu istega nezavarovanega omrežja.
Lastniki malih podjetij se pred takšnimi napadi najbolje zaščitijo, če po možnosti uporabljajo zavarovana omrežja Wi-Fi. Išči omrežja, ki pred dostopom zahtevajo geslo; ta imajo običajno vklopljeno neko obliko šifriranja, zato so podatki, ki jih pošlješ ali prejmeš prek njih, varni pred radovednimi očmi.
Ko se povezuješ v javna omrežja Wi-Fi, razmisli tudi o uporabi storitve navideznega zasebnega omrežja (VPN) – ta z dodatnim šifriranjem tvojih spletnih dejavnosti doda še eno raven varnosti. Nazadnje poskrbi, da zaupna e-poštna sporočila pošiljaš le prek varnega omrežja ali šifriranega ponudnika e-pošte, da bodo tvoja sporočila čim bolj varna.
Notranje grožnje
Notranje grožnje so vse zlonamerne dejavnosti, ki jih izvede zaposleni ali druga notranja oseba podjetja. So eno najpomembnejših varnostnih tveganj e-pošte, s katerimi se srečujejo lastniki malih podjetij, saj jih je zaradi pomanjkanja virov in neizkušenosti pri obvladovanju takšnih groženj lahko izkoristiti. Notranje grožnje segajo od kršitev varnosti podatkov, ukradenih gesel ali napadov z zlonamerno programsko opremo do nezadovoljnih zaposlenih, ki iznesejo zaupne podatke.
Mala podjetja se pred takšnimi grožnjami lahko zaščitijo z močnimi sistemi večstopenjskega preverjanja pristnosti. Ti sistemi ščitijo e-poštni sistem organizacije pred nepooblaščenim dostopom, saj morajo uporabniki predložiti več dokazov o identiteti, preden dobijo dostop do zaupnih podatkov.
To lahko vključuje dvostopenjsko preverjanje pristnosti, pri katerem mora uporabnik vnesti uporabniško ime in geslo ter enkratno kodo, poslano v sporočilu SMS ali po e-pošti.
Poleg tega morajo imeti podjetja premišljene smernice za ravnanje zaposlenih. Te morajo vsebovati jasna pravila o tem, katere podatke lahko zaposleni delijo z zunanjimi osebami in katere dejavnosti so na delovnem mestu prepovedane. Podjetja morajo tudi redno spremljati svojo e-pošto in vedenje zaposlenih, da lahko sumljive dejavnosti hitro prepoznajo.
Jarret Austin, lastnik podjetja Bankruptcy Canada, pravi: »Za podjetja je bistveno, da varnost e-pošte obravnavajo prednostno. Imeti morajo ustrezna orodja, smernice in postopke, da se zaščitijo pred zlonamernimi grožnjami. Dodaten čas in trud, vložen v varnost e-pošte, se dolgoročno obrestuje.«
Za podjetja je pametno tudi vlaganje v programske rešitve, razvite posebej za odkrivanje notranjih groženj, na primer orodja za preprečevanje izgube podatkov (DLP). Orodja DLP organizacijam pomagajo prepoznati neustrezno uporabo občutljivih podatkov ali nepooblaščen dostop do njih.
Slabo ravnanje z gesli
Slabo ravnanje z gesli je resno varnostno tveganje e-pošte, ki ga lastniki malih podjetij ne smejo jemati zlahka. Gre za uporabo šibkih gesel, deljenje gesel in uporabo istega gesla za več računov. To povečuje tveganje nepooblaščenega dostopa do zaupnih podatkov in ima lahko hude posledice za podjetja vseh velikosti.
Šibka gesla je lahko uganiti in ne zadoščajo za zaščito občutljivih podatkov. Pogost primer so osebni podatki, na primer datum rojstva ali ime hišnega ljubljenčka, ali preprosti nizi, kot sta »geslo« ali »12345«. Tudi deljenje gesel z nekom, ki jih ne potrebuje, povečuje varnostna tveganja.
Za zaščito pred takšnimi grožnjami morajo lastniki malih podjetij vedno uporabljati močna gesla in jih nikoli ne deliti z nikomer, ki mu ne zaupajo. Močno geslo ima vsaj 12 znakov, vključno s črkami (malimi in velikimi), številkami, simboli in presledki. Pomembno je tudi, da za vsak račun uporabljaš drugo geslo, da vdor v enega ne ogrozi drugih računov.
Poleg tega je pametno, da povsod, kjer je mogoče, vklopiš dvostopenjsko preverjanje pristnosti, saj to doda še eno raven zaščite za primer, da bi nekdo geslo vendarle uganil. Nazadnje morajo lastniki malih podjetij poskrbeti, da je njihova protivirusna programska oprema posodobljena, in redno iskati zlonamerno programsko opremo, ki bi lahko poskušala ukrasti njihove podatke ali prevzeti njihove račune.
Zaključek
Lastniki malih podjetij se pri e-pošti srečujejo s številnimi varnostnimi tveganji, vendar lahko s pravimi strategijami svojo organizacijo zaščitijo pred temi grožnjami. Z močnimi sistemi preverjanja pristnosti, ustreznimi smernicami za zaposlene, vlaganjem v orodja za odkrivanje in rednim varnostnim usposabljanjem lahko poskrbijo, da njihovi zaupni podatki ostanejo varni. Ti koraki malim podjetjem pomagajo ohraniti varno komunikacijo po e-pošti in jih ščitijo pred zlonamernimi napadi.