TLD (Top Level Domain, vrhnja domena) je zadnji del domenskega imena, za zadnjo piko, imenovan tudi končnica domene. V naslovu pelda.hu je TLD .hu, v naslovu pelda.com pa .com. Del pred piko (pelda) izbereš ob registraciji, oba skupaj pa dasta naslov, na katerem so dosegljivi spletna stran in e-poštni naslovi.

Kako je zgrajeno domensko ime?

DNS je hierarhičen sistem, ki ga je treba brati od desne proti levi:

• korenska cona (root) je vrh hierarhije in vsebuje vse vrhnje domene;
• TLD, na primer .hu, .com ali .eu;
• domena druge ravni, na primer pelda.hu, ki jo registrira uporabnik domene;
• poddomene, na primer www.pelda.hu ali shop.pelda.hu, ki jih uporabnik domene sam ustvari v coni DNS, brez ločene registracije.

Pod nekaterimi končnicami delujejo tudi javne končnice druge ravni, na primer .co.hu, .org.hu ali .co.uk. Takrat je registrirano ime na tretji ravni, na primer pelda.co.hu.

Vrste vrhnjih domen

• Nacionalne končnice (ccTLD): sestavljene so iz dveh črk in pripadajo državi ali ozemlju, na primer .hu, .de, .sk, .at. Sem spada tudi končnica Evropske unije .eu.
• Splošne končnice (gTLD): tradicionalne .com, .net, .org, .info in .biz, ki jih lahko registrira kdor koli, ne glede na državo.
• Nove splošne končnice (new gTLD): začele so se od leta 2013 po programu ICANN iz leta 2012 in so vezane na poklic, temo ali mesto, na primer .shop, .online, .dev, .london.
• Omejene končnice: na primer .gov ali .edu, ki jih lahko uporabljajo le določene organizacije.

V korenski coni je trenutno več kot tisoč vrhnjih domen, večina od njih so nove splošne končnice.

Kdo upravlja končnice?

Vsaka vrhnja domena ima register (registry), ki vodi osrednjo bazo končnice in določa pravila registracije. Register za .hu je ISZT, za končnico .eu EURid, za končnico .com Verisign. Korensko cono upravlja IANA, pogodbeni sistem splošnih končnic pa nadzoruje ICANN.

Domenskega imena ne naročiš neposredno pri registru, temveč prek registrarja. O vlogi registra, registrarja in registranta preberi v ločenem članku.

Kdo lahko registrira določeno končnico?

To se razlikuje od končnice do končnice:

• Večina splošnih in novih končnic je odprtih za vsakogar.
• Tudi del nacionalnih končnic je odprt. Domeno .hu lahko na primer zahteva kdor koli, vendar mora vlagatelj od zunaj EU, EGP in sosednjih držav dokazati, da njegova dejavnost upravičuje uporabo .hu (podrobnosti: Pravila registracije domen .hu).
• Druge končnice zahtevajo lokalno povezavo. Domeno .eu lahko na primer registrira državljan EU ali fizična oseba s prebivališčem v EU ali EGP oziroma tam registrirana organizacija.

Pogoje posameznih končnic najdeš na lastni strani končnice, v razdelku „Omejitve”.

Kako izbereš končnico?

• Za slovensko občinstvo je .si najbolj samoumevna izbira, saj jo domači obiskovalci poznajo in iščejo.
• Za mednarodno občinstvo je običajna izbira .com, za evropsko prisotnost pa .eu.
• Novo končnico je smiselno izbrati, če je želeno ime pri tradicionalnih končnicah že zasedeno ali če končnica sama pove nekaj o dejavnosti. Takrat preveri tudi ceno podaljšanja, saj se lahko razlikuje od cene za prvo leto.
• Za zaščito blagovne znamke je dobro glavno ime zasesti pod več končnicami, ostale pa preusmeriti na glavni naslov.

Razpoložljive končnice in njihove cene si lahko ogledaš na strani registracija domen, kjer lahko tudi preveriš, ali je izbrano ime prosto.