Označevalni jezik (markup language) je računalniški jezik, ki z oznakami določa elemente v dokumentu. Ker je označevalni jezik berljiv tudi za ljudi, datoteke, napisane v tej obliki, namesto drugod običajne programske skladnje vsebujejo standardne besede. Med različnimi označevalnimi jeziki sta najpogosteje uporabljena HTML in XML.

HTML se uporablja pri izdelavi spletnih strani, z različnimi oznakami HTML, ki določajo vsebino. Osnovne oznake, kot sta <body> in <head>, se na primer nanašajo na razdelke strani, <form> in <image> pa na elemente v vsebini strani. Večina elementov potrebuje začetno in končno oznako, vsebina pa je med tema oznakama.

XML pa se uporablja za shranjevanje strukturiranih podatkov, ne za oblikovanje vsebine strani. Dokumenti HTML vsebujejo vnaprej določene oznake, datoteke XML pa namesto tega za določanje elementov uporabljajo lastne oznake. Datoteke XML, ki hranijo podatke o modelih računalnikov, lahko na primer vsebujejo:

<computer>
  <manufacturer>brandname</manufacturer>
  <model>computermodel</model>
  <components>
    <processor>processortype</processor>
    <ram>ramsize</ram>
    <storage>storagecapacity</storage>
  </components>
</computer>

XML je znan kot »razširljivi označevalni jezik«, saj lahko za podporo različnim elementom uporablja lastne oznake. Za shranjevanje vseh datotek XML se uporabljajo standardni besedilni formati, zato programi podatke v njih lažje berejo ali razčlenijo. Posledično je XML pogosto najboljša izbira, ko se strukturirani podatki izvažajo in delijo med programi.

Ker se datoteke HTML in XML shranjujejo v preprosti besedilni obliki, jih je mogoče prikazati tudi s standardnim urejevalnikom besedila. Priročno je, da lahko v večini brskalnikov v meniju za pogled uporabiš možnost »ogled izvorne kode«, da vidiš izvorno kodo HTML strani.

• izdelava spletne strani
• internet
• za začetnike