HTML pomeni HyperText Markup Language in je standardni označevalni jezik za razvoj spletnih strani. Je osnovni in nepogrešljiv korak spletnega razvoja. Pojasnjuje zgradbo in strukturo spletnih strani. HyperText se nanaša na izraz »besedilo v besedilu«. Besedilo vsebuje povezavo. Če klikneš povezavo, ki vodi na novo spletno stran, si kliknil hiperbesedilo. To je način povezovanja dveh ali več spletnih strani (dokumentov HTML). Označevalni jezik je računalniški jezik, ki ureja učinke in pravila oblikovanja besedilnega dokumenta. Ta jezik naredi besedilo bolj dinamično. Besedilo lahko spremeni v tabele, slike in povezave.

Spletna stran je dokument, zapisan v jeziku HTML, prevajanje pa opravi spletni brskalnik. Spletno stran je mogoče prepoznati po navedenem URL-ju. Obstajata dve vrsti, in sicer statično ali dinamično spletno oblikovanje. Statične spletne strani je mogoče ustvariti s podporo spletnih strani.

HTML vsebuje vrsto elementov, ti pa brskalniku sporočajo, kako naj prikaže vsebino. Njegovi elementi označujejo dele vsebine, kot so »to je naslov«, »to je odstavek«, »to je povezava« in drugi. Priložene oznake lahko besedo ali sliko spremenijo v hiperpovezavo na drugo mesto, besede poudarijo z ležečo pisavo ali pisavo ustrezno povečajo ali zmanjšajo. Izpust končne oznake je na začetku ena od običajnih napak in lahko privede do različnih rezultatov.

Dve vrsti elementov HTML

Strukturni elementi

To so elementi HTML, ki urejajo vsebino spletne strani. Strukturne elemente, kot sta <div> in <span>, sistem obravnava kot vsebino na ravni bloka (vsebino, ki uporablja celotno širino svojega »vsebnika« ali strani) v nasprotju z vrstično vsebino (vsebino, ki uporablja le prostor med svojimi oznakami), medtem ko elementi, kot je <header>, vsebujejo vsebino glave strani, <footer> pa vsebino noge.

Meta elementi

To so elementi HTML, ki jih uporabniki ob obisku spletne strani ne vidijo, spletnemu brskalniku pa dajejo dodatne informacije o strani, na primer avtorja dokumenta, ključne besede, čas in datum zadnje spremembe itd. Uporabljajo se predvsem za uradni zapis, ki ga vodi ponudnik SEO, ali za uvrščanje spletnega mesta v zadetke iskalnikov, tako da se prikaže v Googlovem iskanju, ko nekdo išče po temi s ključnimi besedami, povezanimi s spletnim mestom.

Atributi so navedeni v začetni oznaki. Sestavljeni so iz imena atributa, enačaja in vrednosti v dvojnih narekovajih. To so navodila, ki jih je mogoče vključiti v oznake HTML in ki lahko dajo dodatne podrobnosti o elementih. Na primer: <p align="right">To je moj odstavek!</p> Element HTML, na primer odstavek, ima lahko atribut za poravnavo (levo, sredinsko ali desno).

Kodo HTML je mogoče napisati kot preprost besedilni dokument HTML v katerem koli urejevalniku besedila ali programu za urejanje besedila, kar je osnovno, na koncu pa se shrani kot datoteka HTML s končnico .html. Poleg običajnega računalnika ni potrebna posebna strojna oprema. Te datoteke .html nato postanejo osnova posameznih strani spletnega mesta in se digitalno, kot delujoče spletno mesto, namestijo z metodo, ki jo poznamo kot spletno gostovanje. Spletni brskalniki, ki obdelujejo strani HTML, znajo prevesti oznake in besedilo ter jih spremeniti v končni izdelek na zaslonu obiskovalcev.

Za učinkovite rezultate, ki presegajo statične spletne strani (storitve, kot so interaktivni obrazci, animirana grafika in diaprojekcije fotografij), je potrebnih veliko več programskih jezikov in tehnik.

Video: Osnove spletnega razvoja za popolne začetnike | HTML (zsoltech, v madžarščini)

• izdelava spletne strani
• internet
• za začetnike