Omrežnega dostopa ni mogoče omejiti, spremljati pa ga je pametno!

Branje: 3 min

Delo prek interneta se skoraj iz leta v leto dvigne na novo raven, pojav storitev v oblaku pa je sliko še dodatno zapletel. Vzporedno z razvojem omrežij se razvijajo tudi hekerji, ki jih še posebej privlači okolje, v katerem lahko najdejo milijone osebnih podatkov. Omrežni dostop je skoraj nemogoče omejiti, vendar je upanje za vse, ki želijo zaščititi svoje podatke in podatke svojih strank. Ključ je v analizi vedenja uporabnikov.

S postopnim širjenjem storitev v oblaku poleg več možnosti prihajajo tudi varnostna tveganja. Z naraščanjem števila uporabnikov narašča tudi število potencialno nevarnih elementov, kar lahko pomeni veliko nevarnost za vsako podjetje, ki uporablja sisteme v oblaku. Strokovnjaki za varnost bodo morali na novo premisliti varnostne strategije, kar je še posebej pomembno za podjetja, ki obdelujejo tudi osebne podatke.

Precejšnje povečanje dejavnikov tveganja ne pomeni nerešljive naloge: z neprekinjenim spremljanjem in analizo vedenja uporabnikov je mogoče zavarovati celo povsem javni oblak (in s tem tudi bolj zaprte oblake).

Iz globalne raziskave podjetja BalaBit, enega vodilnih razvijalcev programske opreme za varnost IT na svetu, izhaja, da 70 odstotkov varnostnih tveganj predstavljajo tako imenovana notranja tveganja. Ugotovitev se lahko izkaže za pravilno, saj je varnostno podjetje povprašalo za mnenje skoraj 500 strokovnjakov s tega področja. Notranja tveganja v tem primeru seveda ne pomenijo le, da bi se morala podjetja, ki uporabljajo rešitve v oblaku, bati »potegavščin« zlonamernih zaposlenih. Če varnostna strategija podjetja ni ustrezna, lahko zunanji napadalci zlahka dostopajo do podatkov, shranjenih v oblaku, med katerimi so lahko ne le podatki podjetij, temveč tudi osebni podatki uporabnikov.

Ni si težko predstavljati, kakšno izgubo ugleda lahko prinese kraja podatkov katerega koli obsega, ki lahko podjetje močno prizadene tudi finančno. Zadrževati zunanje napadalce zunaj omrežja ni več dovolj, danes je to bore malo. Utopična je predstava, da bi kdor koli hermetično zaprl svoje omrežje pred nepoklicanimi očmi, saj so hekerji precej pametnejši od tega. »Vlom« danes ne poteka več na klasičen način, kakršnega vidimo v napetih akcijskih filmih. Dovolj je, da e-poštno sporočilo za lažno predstavljanje zadene notranjega uporabnika, in kibernetski kriminalec je že v omrežju.

Vdora niti ne opazijo takoj, saj so napadalci prisotni v zakonitem računu z zakonitim dostopom. Podjetja za krajo podatkov pogosto izvejo šele, ko se podatki pojavijo na javnih straneh (dovolj je pomisliti na nedavno objavljene prijavne podatke več tisoč poštnih predalov), takrat pa je že prepozno.

Varovanje podatkov pa je videti vse težje, še posebej ker jih moramo posredovati vse več zunanjim ponudnikom. Delo brez povezave ni mogoče, z njim bi omejili le lastne zaposlene in vsakdanje delo podjetja. Omrežnega dostopa ni mogoče omejiti samo zato, ker bi tako lažje zaščitili shranjene podatke, saj bi to zavrlo delovanje katerega koli podjetja.

Kdor želi zavarovati svoja omrežja in hkrati ostati konkurenčen, mora spremeniti dosedanji pogled na varnost na internetu.

Z neprekinjenim spremljanjem uporabe podatkov in uporabnikov je mogoče težave preprečiti, še posebej z nadzorom dejavnosti skrbnikov. To ni nezakonito in če s ponudnikom storitev v oblaku že na samem začetku sodelovanja s pogodbo razjasnimo možnosti in obveznosti strani, je podatke mogoče zaščititi brez zapletov in povsem zakonito. Ključ je torej analiza vedenja uporabnikov (User Behavior Analytics), s katero je zlorabe mogoče ne le zaznati, ampak storilce tudi zasačiti. Kot uporabnik storitve v oblaku imaš pravico, da v realnem času izveš za vsako sumljivo dejavnost uporabnikov, da lahko ustrezno ukrepaš za učinkovito varstvo podatkov.

Nazaj na blog