Pomisli na pisarno iz leta 2019: v primerjavi z današnjim delovnim okoljem je skoraj povsem neprepoznavna. Zadnja tri leta so prinesla delo na daljavo ter pojav tehnologij velikih podatkov (big data) in rešitev SaaS.

Zato je večina podjetij danes vsaj del svojih delovnih obremenitev in aplikacij preselila v oblak. Še posebej raste povpraševanje po upravljanem gostovanju v oblaku: po napovedih naj bi ta trg zrasel z 86,1 milijarde dolarjev leta 2021 na 237 milijard dolarjev do leta 2032.

Ni vsak oblak enak

Viri javnega oblaka so na voljo prek interneta, v lasti pa so tretjih ponudnikov, na primer AWS ali Azure, ki jih tudi upravljajo. Podjetja storitve javnega oblaka pogosto uporabljajo po modelu »pay as you go« in plačajo le za porabljen procesorski čas, pasovno širino in prostor za shranjevanje. Javni oblak pogosto velja za podjetjem najlažje dostopno rešitev, zahvaljujoč neomejeni razširljivosti in minimalnim potrebam po vzdrževanju.

Zasebni oblak pa pomeni storitve in infrastrukturo v oblaku, ki se vzdržujejo v zasebnem omrežju z namensko strojno in programsko opremo. Čeprav zahteva bistveno več vzdrževanja in nadzora, podjetjem daje boljši nadzor nad infrastrukturo IT, še posebej glede varnosti, stroškov ipd.

Kot pove že ime, hibridna infrastruktura v oblaku združuje elemente javnega in zasebnega oblaka. Podjetjem omogoča, da shranjevanje – bodisi lokalno, pri velikih ponudnikih (hyperscalerjih) ali pri lokalnih ponudnikih storitev v oblaku – izberejo tako, da ustreza zahtevam glede zmogljivosti posamezne delovne obremenitve. Veliko podjetij na primer za vsakodnevne obremenitve uporablja javni oblak, za shranjevanje občutljivih podatkov pa zasebni oblak.

Zakaj se podjetja obračajo stran od javnega oblaka?

Po začetnem hitrem prestavljanju delovnih obremenitev in virov veliko podjetij to odločitev (vsaj delno) spreminja. Po raziskavi IDC iz leta 2021 je 80 % vprašanih nedavno vrnilo delovne obremenitve iz okolij javnega oblaka.

Zakaj? Predvsem zato, ker je veliko podjetij ugotovilo, da javni oblak ni prinesel obljubljenih prihrankov. Čeprav je javni oblak lahko stroškovno učinkovitejši pri občasnih konicah povpraševanja, lahko hitro postane drag, ko obdeluje velike delovne obremenitve vse leto, še posebej ob upoštevanju pristojbin za upravljanje in nefiksnih modelov obračunavanja. Drugič, veliko podjetij se danes odloči, da občutljivih podatkov ne bo hranilo v okoljih javnega oblaka, saj si strojno opremo pogosto deli več podjetij.

Je lastna infrastruktura podatkovnega centra boljša rešitev?

Ne nujno. Velikim, globalnim podjetjem se morda splača vlagati v lastno infrastrukturo podatkovnega centra, saj tako izkoristijo ekonomijo obsega in imajo popoln nadzor nad delovanjem. Za večino podjetij, še posebej za mala in srednja, pa je to nedosegljivo drago.

Poleg tega je ugotavljanje potreb po omrežju, računski moči in prostoru za shranjevanje glede na aplikacije in podatke zamudno in zahteva ekipo strokovnjakov v podjetju. Tudi to je za večino malih in srednjih podjetij nerealno.

Kakšna je torej alternativa?

Tu nastopi upravljano gostovanje. Da bi ustvarilo prilagojeno rešitev v oblaku, upravljano gostovanje združuje namenske strežnike in strojno opremo z upravljanjem zunanjega ponudnika. Upravljano gostovanje vključuje tudi storitve z »dodano vrednostjo«, kot so varnostno kopiranje in obnova po katastrofi, uravnavanje obremenitve, varnostne storitve, fizična zaščita podatkovnih centrov, vzdrževanje in nadzor.

Upravljano gostovanje podjetjem zagotavlja, da se infrastruktura v oblaku upravlja na najvišji ravni. Ker ne zahteva lastnega znanja o oblaku ali posegov v podjetju, upravljano gostovanje ekipam IT omogoča, da se posvetijo notranjim projektom in procesom.

Skratka, upravljano gostovanje podjetjem ponuja najboljše iz obeh svetov: storitev z malo vzdrževanja, ki deluje v zasebnem ali hibridnem okolju v oblaku, z možnostjo prilagajanja, zanesljivostjo in razširljivostjo, vgrajenimi že od začetka.

• virtualizacija
• skaliranje
• podjetništvo
• upravljanje strežnikov