Po podatkih IDC so gospodarski obeti za azijsko-pacifiško regijo (APeJ¹) za leto 2023 v primerjavi s svetovnim povprečjem razmeroma pesimistični. Podjetja v regiji so v letu 2022 stabilno ohranjala načrte porabe za informacijsko tehnologijo in hkrati vlagala v digitalno pripravljenost. V prihodnje bodo organizacije poudarek namenjale projektom digitalne preobrazbe in sodelovale z uglednimi ponudniki IT-storitev, da bi zagotovile uspešen izid teh pobud.

Podjetja v regiji APeJ so okoljske, družbene in upravljavske vidike (ESG) prepoznala kot enega od predpogojev za zmanjševanje tveganj in dolgoročno sposobnost preživetja. Zato bodo poslovne enote v prihodnjih letih več pozornosti namenjale naložbam v ESG, da bi trajnost vključile v identiteto svoje blagovne znamke. Posledično so vse bolj potrebni ponudniki IT-storitev, ki lahko na tem področju ponudijo strokovno znanje.

Podjetja zdaj iščejo ponudnike IT-storitev, ki znajo biti korak pred nenehno spreminjajočim se poslovnim okoljem. Njihov uspeh se ne bo meril le po tehničnih zmogljivostih, temveč tudi po tem, ali znajo proaktivno preprečevati in premagovati izzive, ki izhajajo iz nestanovitnih in negotovih razmer, ugotavlja IDC.

10 glavnih trendov in priložnosti na področju IT in poslovnih storitev v regiji APeJ

Pospešitev ukrepov kibernetske varnosti: ko podjetja napredujejo s pobudami digitalne preobrazbe, prepoznavajo potrebo po okrepitvi ukrepov kibernetske varnosti. Do leta 2025 bodo tri četrtine podjetij pri teh strategijah poiskale zunanjo pomoč, da bi zagotovile varnost in čim bolj povečale poslovno vrednost, ki jo ustvarjajo nove tehnologije.

Digitalna preobrazba postane digitalno podjetje: velika podjetja spoznavajo, da morajo povečati svojo odpornost. Zaradi te nujne potrebe bodo številna podjetja po svetu posegla po digitalnih poslovnih modelih in zgradila nove digitalne ponudbe, ki lahko do leta 2026 dosežejo do 40 % skupnih prihodkov ponudnikov storitev.

Vse večji pomen kriznega upravljanja: organizacije začenjajo spoznavati pomen proaktivnega obvladovanja kriz in se s strategijami kriznega upravljanja pripravljajo na morebitne prihajajoče motnje. Do leta 2024 bo 40 % organizacij imelo načrt, ki zagotavlja stalno spremljanje razmer in omogoča hiter odziv v negotovih gospodarskih razmerah.

Odhodi zaposlenih in pomanjkanje znanj bodo spodbudili združitve in prevzeme: prizadevanje za digitalno preobrazbo bo podjetja spodbudilo k večjemu zunanjemu izvajanju, da bi nadomestila pomanjkanje usposobljene delovne sile in zmanjšala odhajanje zaposlenih. Podjetja bodo do leta 2025 ponudnikom storitev pri vsaki pogodbi plačevala 10-odstotno premijo.

Storitve nadzorne ravni ekosistema: do leta 2027 se bodo notranje ekipe 70 % organizacij, ki pomembno sodelujejo v digitalnem ekosistemu, zanašale na nadzorne ravni (control plane), da bi čim bolj povečale vrednost za svoje poslovanje.

Pomanjkanje znanj vodi v partnerstva s tehnološkimi dobavitelji in svetovalci: do leta 2025 bo 50 % velikih podjetij iskalo strateška partnerstva s tehnološkimi dobavitelji in svetovalnimi podjetji, da bi premostila vrzel med znanji sedanjih zaposlenih in zahtevanimi zmogljivostmi. To sodelovanje bo podjetjem omogočilo, da ostanejo konkurenčna, saj bodo tehnološke prednosti za svoje zaposlene izkoriščala danes in v prihodnosti.

Selitev dejavnosti v tujino, bližnje države in na najprimernejšo lokacijo se zaradi inflacije razvija: do leta 2024 bo 70 % podjetij prilagodilo svoj model zagotavljanja IT, da bi znižala stroške, izkoristila izkušene strokovnjake ter okrepila avtomatizacijo in »right-shoring«.

Hibridni oblak pretresa industrijo: po napovedih bo trg hibridnega oblaka v prihodnjih letih doživel izjemno rast, poraba pa bo do leta 2026 verjetno presegla 10 milijard dolarjev. Razlog je, da podjetja nabavne strategije preusmerjajo k javnim oblakom kot primarnim ponudnikom.

ESG dodaja upravljane storitve: ker med velikimi podjetji narašča povpraševanje po podatkih in analizah ESG, bo do leta 2025 40 % poslovnih storitvenih projektov ESG vključevalo upravljane storitve. Organizacije vse bolj spoznavajo, da zaradi pomanjkanja notranjega znanja potrebujejo zunanjo pomoč.

Skupno ustvarjanje intelektualne lastnine: do leta 2027 se bo 30 % ponudnikov IT-storitev povezalo s podjetji in tehnološkimi dobavitelji, da bi razvili inovativne panožno specifične nišne izdelke oziroma intelektualno lastnino, ki jih bodo skupaj tržili po vsem svetu.

Tehnološki vodje lahko z današnjimi napovedmi o prihodnjem stanju v panogi oblikujejo ustvarjalne strategije, da ostanejo konkurenčni v nenehno spreminjajočem se poslovnem okolju.

1. APeJ: azijsko-pacifiška regija brez Japonske ↩

• podjetništvo
• novice
• kibernetska varnost