Varnost e-pošte je vse večja skrb tako za podjetja kot za posameznike. Zaradi vse pogostejših poskusov ponarejanja e-pošte in lažnega predstavljanja je uvedba varnostnih ukrepov za zaščito komunikacijskih kanalov življenjskega pomena.
Eno od učinkovitih orodij za zaščito e-poštne komunikacije je DMARC oziroma Domain-based Message Authentication Reporting and Conformance. Njegova naloga je preverjanje pristnosti e-poštnih sporočil in ustrezno ukrepanje proti nepooblaščenim sporočilom. Politika DMARC deluje skupaj s protokoloma SPF (Sender Policy Framework) in DKIM (DomainKeys Identified Mail).
Recimo, da napadalec poskuša z domene »example.com« poslati nezakonito e-poštno sporočilo. Ker strežnik, ki ga uporablja, ni pooblaščen, preverjanje DMARC sporočila ne uspe. DMARC lastniku domene omogoča, da v svojem zapisu DMARC navede, kako naj prejemni strežnik ravna s takimi sporočili, poslanimi z njegove domene (ne ukrepa, jih da v karanteno ali jih zavrne).
Namen tega članka je, da te seznani z zapletenostjo DMARC, njegovim delovanjem, politikami in pomembno vlogo, ki jo imajo oznake pri preverjanju pristnosti.
Kako deluje DMARC?
Preprost opis delovanja DMARC:
- Recimo, da prejemni strežnik dobi e-poštno sporočilo z naslova employee@example.com.
- Protokol SPF preveri, ali sme pošiljateljev strežnik pošiljati e-pošto v imenu example.com.
- DKIM poleg tega s kriptografskimi podpisi preveri celovitost prejetega sporočila. Zagotavlja, da sporočilo med potjo ni bilo spremenjeno.
- Nato DMARC poskrbi, da se domena v glavi »From« ujema z domenama, ki sta ju preverila SPF in DKIM (v tem primeru example.com).
- Če prejeto sporočilo ne ustreza protokoloma SPF in/ali DKIM, ga DMARC označi kot nepooblaščeno.
- Če sporočilo ne ustreza DMARC, prejemni strežnik ukrepa v skladu z navodili, ki jih je lastnik domene navedel v zapisu DMARC:
- None pomeni, naj ne ukrepa.
- Quarantine pomeni, naj sporočilo pošlje med neželeno pošto.
- Reject pomeni, naj sporočilo vrne ali ga v celoti zavrne.
- Prejemni strežnik lastniku domene pošlje poročila o e-poštnem prometu in napakah pri preverjanju pristnosti (če obstajajo).
Kaj je zapis DMARC?
Zapis DMARC je vnos DNS (Domain Name System), ki prejemnim e-poštnim strežnikom pove, kako naj ravnajo z nepooblaščenimi sporočili, ki ne prestanejo preverjanja DMARC. Zapis DMARC je napisan v določeni obliki in shranjen v nastavitvah DNS domene. Vsebuje jasna navodila glede:
- politike DMARC (none, quarantine, reject)
- tega, kam naj se pošiljajo poročila o napakah pri preverjanju pristnosti
Tukaj je primer zapisa DMARC:
v=DMARC1; p=quarantine; rua=mailto:dmarc@example.com
Kaj je politika DMARC?
Ko za svojo domeno nastaviš DMARC in ga uveljaviš, prejemni strežniki izvedo za navodila domene. Vedeli bodo, ali želiš, da nepooblaščena sporočila zavrnejo ali jih dajo v karanteno. Te informacije uporabijo za ustrezno ukrepanje, ko prejmejo sporočilo, ki ne prestane preverjanja DMARC.
Spodaj so tri politike, ki jih lahko nastaviš v zapisu DMARC:
p=none Politika »none« pomeni, da lastnik domene želi, da prejemni strežnik neuspela sporočila ohrani nespremenjena, jih dostavi v poštni predal prejemnika in ne ukrepa. Politiko »none« uporabljajo predvsem nove domene za namene spremljanja. Pridobljeni podatki pridejo prav pri začetni nastavitvi DMARC.
p=quarantine
Politika quarantine pomeni, da lastnik domene želi, da prejemni strežnik nepooblaščena sporočila pošlje v mapo z neželeno pošto. Ta politika pomaga vzpostaviti pravo ravnovesje med varnostjo in uporabniško izkušnjo.
p=reject
To je najstrožja od treh politik in zahteva, da prejemni strežnik neuspela sporočila takoj zavrne. Nepooblaščena sporočila se vrnejo pošiljatelju.
Politika, ki jo izbere lastnik domene, je v celoti odvisna od zrelosti nastavitev preverjanja pristnosti e-pošte. Na začetku je za pridobitev podrobnih podatkov in vpogledov bolje začeti s politiko none. Sčasoma lahko lastniki domen z none preidejo na quarantine in nato na reject.
Oznake DMARC
Oznake DMARC so različni parametri v zapisu DMARC, ki se uporabljajo za boljše prilagajanje in nadzor. Vsaka oznaka ima določeno funkcijo. Oglejmo si najpogosteje uporabljene oznake DMARC in njihov namen:
- Oznaka različice (v): kot pove že ime, ta oznaka označuje različico protokola DMARC. Na primer DMARC1.
- Oznaka politike (p): določa politiko, ki naj jo prejemni strežnik po želji lastnika domene upošteva (none, quarantine, reject).
-
Oznaka naslovov za zbirna poročila (rua): ta oznaka določa e-poštni naslov za zbirna poročila.
- Oznaka intervala poročanja (ri): ta oznaka nastavi interval pošiljanja zbirnih poročil.
- Oznaka naslovov za forenzična poročila (ruf): prejemnemu strežniku pove, kam naj pošilja poročila o napakah.
- Oznaka Report Format (rf): ta oznaka pomaga določiti obliko forenzičnega poročila.
- Oznaka Forensic Reporting Options (fo): ta oznaka določa, kako se forenzična poročila pripravijo in kako se prikažejo lastniku domene.
- Oznaka politike za poddomene (sp): ta oznaka služi za določitev politike za poddomene.
- Oznaka aspf: določa način poravnave SPF. Ta je lahko sproščen ali strog.
- Oznaka adkim: določa način poravnave DKIM. V sproščenem načinu preverjanje DKIM prestane katera koli poddomena domene »From«. V strogem načinu preverjanje DKIM prestane le natančno ujemanje z domeno »From«.
- Oznaka odstotka (pct): ta oznaka določa natančen odstotek sporočil, ki jih je treba filtrirati.