Gmail je eden največjih (in po mnenju mnogih najboljših) ponudnikov e-pošte na svetu. Z najsodobnejšimi funkcijami in brezhibno povezavo z drugimi Googlovimi storitvami je prehitel vso konkurenco. Z ogromno bazo 1,8 milijarde uporabnikov Gmail namenja veliko pozornosti varnostnim zahtevam in omejitvam, da zaščiti varnost in podatke uporabnikov.

Ta članek predstavi različne varnostne zahteve Gmaila, te popelje skozi podrobnosti teh zahtev za domeno tvoje poslovne e-pošte in ti pomaga razumeti, kako začneš izpolnjevati varnostne zahteve Gmaila in jih vzdržuješ.

Overjanje pošiljatelja

Če želiš prek Gmaila pošiljati množično e-pošto, moraš izpolnjevati naslednje:

• SPF ali Sender Policy Framework
• DKIM ali DomainKeys Identified Mail
• DMARC ali Domain-based Message Authentication, Reporting and Conformance

Poglejmo si vsak protokol posebej.

SPF

Najstarejši protokol za overjanje e-pošte, SPF, skrbi, da nepooblaščena e-pošta, poslana z domene, ne pride v prejemnikov poštni predal. Z uvedbo SPF je tvoja e-poštna komunikacija zaščitena pred grožnjami, kot sta ponarejanje in lažno predstavljanje.

Kot lastnik domene lahko ustvariš seznam pooblaščenih strežnikov, ki lahko pošiljajo e-pošto s tvoje domene. Seznam objaviš kot zapis DNS tipa TXT. Ko na prejemnikov poštni strežnik prispe e-pošta, ta poizve po seznamu dovoljenih strežnikov in preveri, ali je pošiljateljev strežnik na odobrenem seznamu.

Če pošiljateljev strežnik ni dovoljen, je e-pošta zavrnjena ali pa konča v mapi z neželeno pošto.

DKIM

Lastnik domene uporablja DKIM, da zagotovi, da odhodna e-pošta med prenosom ni spremenjena. Za to DKIM uporablja kriptografske podpise. Ti podpisi se dodajo v glavo protokola DKIM. Lastnik domene ustvari javni in zasebni ključ. Javni ključ se objavi v zapisih DNS, da ga lahko prejemnikov strežnik prenese.

Prejemnikov strežnik ga nato uporabi za preverjanje kriptografskega podpisa. E-pošta prestane preverjanje DKIM, če se njena vsebina ujema s preverjenim podpisom.

Če e-pošta prestane preverjanje DKIM, je rezultat »pass« (uspešno). Če pa se vsebina ne ujema s kriptografskim podpisom ali podpis manjka, je rezultat »fail« (neuspešno).

Dodatna prednost protokola DKIM je boljša dostavljivost e-pošte. Sporočila s podpisom DKIM manj verjetno končajo v mapi z neželeno pošto.

DMARC

Najnovejši od treh protokolov za overjanje e-pošte, DMARC, deluje na podlagi rezultatov SPF in DKIM. DMARC lastnikom domen omogoča, da objavijo eno od pravil (nič, karantena ali zavrnitev), po katerem se prejemni poštni strežniki odločijo, kako ravnati z nepooblaščeno e-pošto z domene.

Da e-pošta prestane preverjanje DMARC, se mora naslov »Od« ujemati z domeno, uporabljeno pri preverjanjih DKIM in SPF. Če e-pošta preverjanja DMARC ne prestane, jo prejemni strežnik obravnava po enem od zgornjih treh pravil. Lastniki domen prejemnim strežnikom naročijo, kako naj ravnajo z nepooblaščeno e-pošto. Prejemni strežnik bodisi ne naredi ničesar in e-pošta varno pristane v mapi Prejeto (p=none), jo pošlje v mapo z neželeno pošto (p=quarantine) ali pa jo zavrne (p=reject).

DMARC ima tudi funkcijo poročanja, s katero lahko lastniki domen na podlagi zbirnih in forenzičnih poročil DMARC, ki jih pošiljajo prejemni strežniki, natančno preučijo nepooblaščeno e-pošto.

Šifriranje TLS

To je še en protokol na osnovi kriptografije, ki omogoča varno komunikacijo v računalniških omrežjih. Njegov končni cilj je zaščititi celovitost podatkov, ki se prenašajo med pošiljateljevim in prejemnikovim strežnikom. Da je e-pošta med prenosom šifrirana, morata šifriranje TLS podpirati tako pošiljateljev kot prejemnikov strežnik.

• dostava e-pošte
• e-pošta
• dns
• podjetništvo