Večina ljudi si le redko vzame čas, da bi se natančno naučila razliko med spletno stranjo in domenskim imenom, saj je vse zlahka dosegljivo prek brskalnika. Vse skupaj je razmeroma preprosto. Zaženeš brskalnik, v iskalno vrstico vpišeš ime spletne strani ali nekaj ključnih besed, ki jih imaš v mislih, in voilà, to večinoma zadošča, da prideš tja, kamor moraš.
Tega ni treba vedeti vsakomur, vendar domensko ime, spletna stran in URL niso isto. Tipičen končni uporabnik mora vedeti, kako dostopati do spletnega brskalnika in ga uporabljati, da iz brskanja po internetu iztisne kar največ. Ko pa se nekdo odloči, da bi rad začel spletni projekt, se to spremeni!
Če še nikoli nisi imel spletne strani, je razumevanje vsega tega lahko več kot le malce zmedeno. A brez skrbi, “Razlika med spletno stranjo, domeno in URL-jem” je pogosto vprašanje začetnikov, mi pa smo tu, da ti nanj odgovorimo.
Kaj je spletna stran?
Spletna stran je sestavljena iz množice datotek, map in podatkov, za ogled spletne strani pa morajo biti podatki na strežniku (računalniku), do katerega lahko obiskovalci prosto dostopajo. Tu na internetu nastopijo podjetja, kot je aWh, ki ponujajo storitve spletnega gostovanja. Spletni strežnik je nekoliko podoben domačemu računalniku, vendar ga aktivno vzdržujejo in je zgrajen za shranjevanje spletne vsebine. Vedno je vklopljen in stalno, 24 ur na dan, povezan z internetom!
Za izdelavo spletne strani potrebuješ nekaj stvari:
- Domensko ime (na primer mojanovastran.si)
- Registrarja domen ali ponudnika domen
- Strežnik ali ponudnika spletnega gostovanja
- Digitalno vsebino – besedilo, slike, videoposnetke in druge medije, ki jih bodo obiskovalci videli, ko obiščejo tvojo spletno stran. Pogosto ti jih razvije spletni oblikovalec, čeprav zaradi dostopnosti in preproste uporabe številnih aplikacij za izdelavo spletnih strani to ni vedno potrebno.
Zaključimo s primerom, da bomo prepričani, da razumeš bistvo!
Predstavljaj si spletno stran kot fizično mapo dokumentov, sestavljeno iz različnih papirjev, slik in map, ki vse skupaj držijo skupaj. Ta mapa je največkrat shranjena v omari za dokumente. V tem scenariju je omara za dokumente podobna strežniku spletnega gostovanja, ki spletno stran hrani tako, kot omara hrani fizične mape.
Seveda je to le primer, resničnost pa je nekoliko bolj zapletena. Tvoja spletna stran je veliko bolj podobna živemu bitju – povezava med datotekami spletne strani, spletnim gostovanjem in domenskim imenom je ključna za njeno zdravo delovanje. Če katera od teh treh ne deluje, kot bi morala, se tvoja spletna stran v brskalniku ne prikaže!
Kaj je domensko ime?
Prej smo rekli, da so spletne strani podobne fizični mapi, shranjeni v arhivu, da bi bil primer manj suhoparen, kot bi lahko bil. Čeprav bi lahko s tem scenarijem nadaljevali, je zaradi raznolikosti bolje, da stvari malo pretresemo z drugo primerjavo. Recimo za trenutek, da je strežnik spletne strani kot hiša, sama spletna stran pa vse, kar hišo od znotraj naredi bivalno. In potem je tu še domensko ime. Kaj misliš, kaj bi to lahko bilo? Nič drugega kot naslov hiše.
Ko računalnik komunicira z drugim računalnikom, to počne na zelo podoben način, kot mi, ljudje, potujemo od enega kraja do drugega. Začnemo na izhodišču, nato sledimo cestam in smerem do končnega cilja. Računalniki se obnašajo enako. Da bi dosegli želeno končno točko, potrebujejo sistem naslovov, ki en računalnik ali strežnik loči od drugega.
Medtem ko mi za orientacijo po svetu uporabljamo imena ulic in mest, računalniki uporabljajo tako imenovani naslov IP, ki je videti približno takole: 172.67.138.47
Računalnikom ne povzroča težav, da prepoznajo in si zapomnijo številke, ki sestavljajo naslove IP. Ljudi pa ta postopek zelo frustrira in je skoraj nemogoč. Si predstavljaš, da bi moral voditi dokument z naslovi IP vseh spletnih strani, ki jih obiskuješ, samo da bi jih lahko obiskal? Že pomisliti na to je logistična nočna mora, še bolj smešno pa je, da so se stvari pri internetu začele prav tako!
Sčasoma se je internet po zaslugi človeške iznajdljivosti, ki jo je navdihnila učinkovitost ali lenoba, podobno kot pri mnogih drugih inovacijah človeštva v preteklosti, preoblikoval in sistem DNS je bil uspešno uveden. Danes si nihče več ne mora zapomniti naslovov IP, da bi prišel do želenih spletnih strani. Namesto arhaične metode danes uporabljamo sistem DNS. Računalniki domenska imena prevajajo v naslove IP, tako da v ozadju ponudijo uporabniku prijaznejšo različico naslovov IP.
Nekaj primerov domenskih imen:
- wikipedia.org
- youtube.com
- oszk.hu
Domensko ime sestavljajo trije glavni deli: korenska domena, vrhnja domena in domena druge ravni.
Naj ti pojasnimo te zelo pomembne dele:
Korenska domena je celoten glavni spletni naslov. (npr.: mojastran.si)
Vrhnja domena, imenovana tudi TLD, je pripona ali končnica, vezana na spletno stran. (npr.: .com, .org, .net in tako naprej.)
Domena druge ravni je ime spletne strani (npr.: mojastran) pred končnico TLD (npr. .com).
Pri registraciji domenskega imena moraš vsekakor upoštevati TLD, da bo bolje služil tvojim ciljem.
Obstaja več kot tisoč TLD, vendar večina ljudi pozna le najpogostejše. Veliko večino TLD uporablja manj kot 0,1 % spletnih strani. TLD so razvrščene na različne načine. Nekatere so na primer vezane na državo, kot je .us (za Združene države). Končnice, povezane z regijo, spadajo v kategorijo nacionalnih vrhnjih domen (ccTLD). Obstajajo pa tudi TLD, ki nakazujejo vsebino spletne strani, na primer .casino ali .apartments. Neprofitna organizacija ICANN ureja, katere nove TLD pridejo na trg.
Kaj je URL?
URL (Universal Resource Locator) je celoten spletni naslov, ki služi za iskanje določene spletne strani. Medtem ko je domena ime spletnega mesta, URL vodi do katere koli strani, ki sestavlja spletno mesto. Vsak URL vsebuje domensko ime in druge potrebne sestavine, ki so potrebne, da se najde stran ali vsebina, ki jo nekdo išče.
Ko obiščeš stran na svetovnem spletu, tvoj računalnik s protokolom HTTP (Hypertext Transfer Protocol) prenese stran z drugega računalnika nekje na internetu. Občasni uporabniki ju le redko opazijo, vendar sta HTTP (ali http://) in HTTPS (https://) oba možna začetka URL-ja. Če pogledaš večino URL-jev, vidiš, da je na začetku vsakega HTTP ali HTTPS. Ne glede na to, ali URL uporablja HTTP ali HTTPS, je to za brskalnik znak, da mora za pridobitev spletne strani tega URL-ja uporabiti HTTP/S.
HTTP so skupaj s HTML izumili, da bi ustvarili prvi interaktivni, besedilni spletni brskalnik: prvotni World Wide Web. Protokol je še danes eno glavnih orodij za uporabo interneta. Brez njega ne bi bili nikjer!
HTTPS (imenovan tudi HTTP over TLS, HTTP over SSL in HTTP Secure) je varen komunikacijski protokol, ki ima odlično uporabnost. HTTPS je komunikacija prek HTTP znotraj povezave, šifrirane s TLS (Transport Layer Security) ali njegovim predhodnikom SSL (Secure Sockets Layer). Glavni namen HTTPS je overitev obiskane spletne strani ter zaščita zasebnosti in celovitosti izmenjanih podatkov.
Čeprav bi lahko o tej temi povedali še več, si, če te zanima več, oglej naše članke o HTTPS in SSL!
Tukaj je nekaj primerov URL-jev:
Če imaš določen URL, lahko z njim takoj prideš tja, kamor želiš, namesto da bi moral po spletni strani krmariti od začetka. Daš lahko tudi neposredno povezavo do slike, videoposnetka ali česa podobnega.
O URL-jih ni kaj dosti več povedati. Vseeno smo menili, da jih je treba omeniti, da bi se naše stranke bolje znašle v razlikah in veliko udobneje krmarile po internetu in spletnem gostovanju.