Izum e-pošte običajno povezujejo z ameriškim programerjem Rayem Tomlinsonom in letom 1971: poslal je prvo sporočilo, ki je prek omrežja, med dvema različnima računalnikoma, prišlo do prejemnika. Računalniško pošiljanje sporočil pa se je začelo že prej in se je od takrat zelo spremenilo.

Predhodniki: sporočilo znotraj enega računalnika

V šestdesetih letih je na velikem računalniku hkrati delalo več uporabnikov (sistemi z deljenjem časa), na njih pa je bilo že mogoče puščati sporočila drug drugemu. Eden znanih primerov je ukaz MAIL sistema CTSS na Massachusetts Institute of Technology (MIT) iz leta 1965. Sporočilo pa je prišlo le do uporabnikov istega računalnika.

1971: prvo omrežno sporočilo

Tomlinson je delal pri podjetju BBN (Bolt, Beranek and Newman), ki je sodelovalo pri gradnji omrežja ARPANET, predhodnika interneta; omrežje je financirala raziskovalna agencija ameriškega obrambnega ministrstva. Leta 1971 je program za pošiljanje sporočil znotraj računalnika SNDMSG dopolnil s kodo svojega programa za prenos datotek CPYNET, tako da je sporočilo prek ARPANET prišlo tudi v poštni predal na drugem računalniku. Prva testna sporočila je pošiljal med dvema računalnikoma, ki sta stala drug ob drugem; njihove vsebine se ni spominjal niti sam, verjetno je bil to nesmiseln niz črk. Nekateri viri, na primer Computer History Museum, delo postavljajo v leto 1972.

Znak @

Da bi uporabniško ime ločil od računalnika, na katerem je poštni predal, je Tomlinson uvedel obliko uporabnik@računalnik. Znak @ je izbral, ker se v uporabniških imenih ni pojavljal in se v angleščini („at”) naravno bere. Druga omrežja so sprva uporabljala drugačne oznake, @ je postal splošen šele konec osemdesetih let. V slovenščini mu pravimo „afna”.

Standardi in prelomnice

• 1982: izšel je standard SMTP (RFC 821), ki opisuje, kako si strežniki predajajo sporočila; ARPANET ga je začel uporabljati leta 1983. Še danes deluje njegova izboljšana različica, o tem piše naš članek o strežniku SMTP.
• Osemdeseta leta: s protokoloma POP in IMAP lahko uporabnik s svojega računalnika, s poštnim programom, dostopa do poštnega predala na strežniku.
• 1992: standard MIME je omogočil priloge, besedilo s šumniki in nelatiničnimi črkami, pozneje pa tudi sporočila, oblikovana s HTML.
• Sredina devetdesetih let: s spletno pošto, torej e-pošto, ki jo je mogoče brati v brskalniku, je e-pošta postala vsakdanje orodje širše javnosti.

E-pošta danes

Osnovno načelo se v več kot pol stoletja skoraj ni spremenilo: sporočilo še danes do prejemnikovega strežnika pride prek SMTP, naslov pa ima še danes obliko ime@domena. Od takrat je bila dodana predvsem varnost: šifrirana povezava (TLS), filtriranje neželene pošte ter zapisi SPF, DKIM in DMARC, ki overjajo pošiljatelja in jih veliki ponudniki e-pošte od množičnih pošiljateljev danes obvezno zahtevajo.

Naslov z lastno domeno je postal osnovna vizitka podjetja. Zanj naši paketi e-poštnega gostovanja ponujajo poštni predal s spletno pošto Roundcube, dostopom IMAP in POP3, filtriranjem neželene pošte in dnevnim varnostnim kopiranjem.