Vodnik po domenah

Branje: 4 min

Domena je tisto, kar vpišeš v naslovno vrstico brskalnika, ko želiš obiskati spletno stran, če ne vpišeš naslova IP spletnega strežnika. Domene so lahko alfanumerične, kar pomeni, da lahko vsebujejo črke in številke ter zelo omejen nabor drugih znakov.

Domene lahko razumemo kot orodje, ki ljudem olajša obiskovanje spletnih strani, saj si jih je v večini primerov lažje zapomniti kot njihovo alternativo, naslove IP.

Kdor želi zagnati lastno spletno stran, lahko izbrano domeno proti plačilu kupi pri registrarju domen, nato pa kupi še storitev spletnega gostovanja, če ne želi upravljati lastnega spletnega strežnika.

Domena je načeloma lahko karkoli želiš, saj ni organa, ki bi prepovedal katero koli konkretno domeno; vendar lahko upravljavec TLD-ja (globalne končnice, npr. com) ali ccTLD-ja (državne končnice, npr. .si), pod katerim želiš kupiti domeno, uvede posebne omejitve glede imen, ki jih lahko izbereš.

Domena se običajno uporablja skupaj s paketom spletnega gostovanja, da lahko pod svojim računom z njo objaviš pravo spletno stran, ne le osnovnih orodij, kot so začasne strani (holding pages), ki spremljajo marsikatero osnovno registracijo domene.

Paket spletnega gostovanja potrebuješ za gostovanje manjših in večjih spletnih strani, kar pomeni, da je paket spletnega gostovanja nujen dodatek, če domeno kupiš z namenom, da na njej gostiš katero koli vrsto spletne strani.

Večina ponudnikov spletnega gostovanja deluje tudi kot registrar domen in obratno, kar je glavni razlog, da mnogi profesionalni ponudniki spletnega gostovanja k svojim paketom gostovanja ponujajo brezplačno domeno.

Po drugi strani obstajajo podjetja, ki so izključno registrarji domen in lahko v večini primerov nudijo bolj specializirano podporo za domene kot ponudniki spletnega gostovanja, ki domene prodajajo, a se osredotočajo izključno na svoje pakete gostovanja in stranke.

Stranke gostovanja domen običajno dobijo dostop do nadzorne plošče gostovanja, da lahko upravljajo paket gostovanja, ki so ga kupile za svojo pravkar registrirano domeno.

Če na primer izbereš paket gostovanja na Linuxu, boš verjetno dobil dostop do nadzorne plošče cPanel, s katero preprosto upravljaš svoj paket gostovanja.

Če si se odločil za paket gostovanja na Windows, boš verjetno dobil dostop do nadzorne plošče Plesk, s katero lahko upravljaš različne vidike paketa gostovanja.

Nadzorne plošče gostovanja – kot sta cPanel ali Plesk – so pomembne za lastnike domen, saj želijo različne vidike svojega računa gostovanja upravljati prek spletnega vmesnika, do katerega lahko dostopajo po potrebi.

Navsezadnje je domena bolj ali manj neuporabna, če zanjo nimaš izdelane ali gostovane spletne strani, saj obiskovalcem domene ne boš imel česa pokazati.

V središču vsake domene in interneta je sistem DNS, s katerim strežniki ugotovijo, kateri strežniki so odgovorni za različne storitve, potrebne za delovanje domene; zapise DNS domene običajno hranijo strežniki DNS.

Za delovanje domene je potrebnih več različnih storitev, na primer poštni strežniki, spletni strežniki in imenski strežniki (DNS); zato večina ponudnikov domen omogoča, da uporabljaš lastne imenske strežnike in te različne zapise DNS spreminjaš po želji.

Pomembno je tudi, da registrar omogoča spremembo imenskih strežnikov domene, da lahko domeno na primer usmeriš k drugemu podjetju in preizkusiš njegove storitve spletnega gostovanja.

Izbira trajanja registracije domene je pomemben dejavnik, saj ne želiš, da bi domeno registriral in jo ob koncu obdobja registracije pozabil podaljšati, zato so priporočljiva daljša obdobja registracije. V nekaterih primerih iskalniki domenam, registriranim za dlje časa, torej za 5–10 let, namenijo tudi višjo uvrstitev.

Čeprav večina registrarjev in ponudnikov spletnega gostovanja danes omogoča »samodejno« podaljšanje domene, ta postopek ni vedno varen, razen če domeno kupiš pri zakonitem registrarju ali ponudniku spletnega gostovanja.

Če domene ob koncu registracijskega obdobja ne podaljšaš, se izpostaviš številnim težavam. Lahko se na primer zgodi, da nekdo spremlja tvojo domeno do datuma poteka, da bi si jo ob poteku hitro prisvojil, glavne storitve, ki jih uporabljaš z domeno, pa po poteku domene običajno prenehajo delovati.

Vsaka država ima svojo domensko končnico (TLD), da lahko ljudje kupijo domene, značilne za to državo, če je spletna stran, ki jo želijo upravljati, namenjena občinstvu v tej državi. Čeprav obstajajo nekatere svetovne končnice, kot sta .com in .net, so regionalne končnice še vedno potrebne, da lahko razvijalci spletnih strani kupijo domeno, ki ustreza lokaciji njihove spletne strani.

Primera regionalnih končnic sta .si za domene, namenjene občinstvu v Sloveniji, in .sk za spletne strani, namenjene obiskovalcem na Slovaškem.

Lastnosti regionalne končnice lahko izboljšajo rezultate v iskalnikih v posamezni državi, saj iskalniki vidijo, da si za domeno namesto mednarodne končnice uporabil lokalno.

Nekatere spletne strani pa zaradi izvirnosti končnice uporabljajo kot del imena domene; spletna stran Delicious na primer uporablja končnico ».us«, pri čemer je »icio.us« glavna domena, »del« pa poddomena te domene.

Skratka, domena je potrebna zato, da je spletna stran dostopna, ne da bi morali vsaki spletni strani na internetu dodeljevati naslov IP.

Čeprav moraš poskrbeti, da svojo domeno spremljaš, je lahko tudi učinkovito tržno orodje, če izbereš domeno z regionalno končnico, saj se bo v zadetkih lokalnih iskalnikov uvrstila višje.

Domena obiskovalcem tvoje spletne strani zagotavlja lahko zapomnljiv alfanumerični naslov, na katerem lahko tvojo stran kadar koli obiščejo. Tudi če ne izbereš paketa spletnega gostovanja, ki tvoji spletni strani zagotavlja prostor, ti registrar ali ponudnik domene vseeno ponuja orodja, s katerimi lahko gostovanje domene preneseš k drugemu ponudniku.

Nazaj na blog